Milas | |
---|---|
Mesto | |
![]() | |
![]() Položaj province Muğla v Turčiji | |
Koordinati: 37°19′N 27°47′E / 37.317°N 27.783°E | |
Država | ![]() |
Regija | Egejska |
Provinca | Muğla |
• prva omemba | zgodnje 7. stoletje kot Mylasa |
• karijsko do menteško turško obdobje (14. stoletje) | Mylasa in njene izpeljanke |
• od menteškega turškega obdobja (14. stoletje) do danes | Milas in prestolnica bejluka Menteşe, po letu 1420 osmanski sandžak, v republiki Turčiji po letu 1923 upravno središče okrožja |
Občine | 5 |
Upravljanje | |
• Župan | Muhammet Tokat (Republikanska ljudska stranka) |
Površina | |
• Okrožje | 2.110,25 km2 |
Prebivalstvo | |
• Urbano | 55.348 |
• District | 128.006 |
• District gostota | 61 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+2 (EET) |
• Poletni | UTC+3 (EEST) |
Omrežna skupina | (+90) 252 |
Registracijske tablice | 48 |
Spletna stran | Milas Municipality Prefecture of Milas |
Milas (starogrško starogrško Μύλασα: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji. Regija ima zelo bogato zgodovino in kar sedemindvajset ogleda vrednih arheoloških najdišč, med katerimi so najbolj znana Beçin, Chalcetor, Euromus (Kyromus), Heraclea Cybistra (Kapıkırı), Hydae (Damlıboğaz), Iasos (Kıyıkışlacık), Keramos/Ceramus (Ören), Kuyruklu Kale (Yusufça), Labranda, in Olymus. Mesto je bilo prva prestolnica Karije in v srednjem veku anatolskega bejluka Menteşe. V mestu je bila tudi judovska skupnost.
Sodobni Milas ima značilnosti razvitega mesta, v katerem prevladujejo dobro razvita živilska industrija in akvakultura, z njima povezane industrijske dejavnosti, transport, zlasti po izgradnji ceste Milas-letališče Bodrum, turizem in kultura.
Okrožje Milas meri 2167 km² in ima 150 km obale: proti severozahodu ob zalivu Güllük in proti jugu ob obali zaliva Gökova. K temu je treba prišteti še obalo jezera Bafa na severu na meji z okrožjem Söke v provinci Aydin. Mesto samo stoji sredi rodovitne ravnice ob vznožju gore Sodra. Na gori in v njeni okolici so številni kamnolomi, v katerih že od antike lomijo bel marmor.