niz člankov |
Plemiški nazivi |
---|
Cesar · Cesarica soproga · Car |
Kralj (Kralj soprog · Kraljica soproga · Kraljica mati) · Veliki vojvoda · Nadvojvoda |
Princ · Knez · Vojvoda · Prestolonaslednik · Volilni knez · Ban |
Markiz · Mejni grof · Palatin |
Grof · Kosez |
Vikont · Zemljiški gospod · Kastelan · Mestni grof · Župan |
Freiherr · Baron · Svobodni gospod |
Vitez |
Plemeniti · Dama · Ministerial |
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti. V fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki je opravljal vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču.[1]
V Svetem rimskem cesarstvu, v visokem srednjem veku, beseda in njen nemški prevod, Ministeriale(n) in Dienstmann, pomeni opis nesvobodnega plemstva, ki je v tem času sestavljalo večino nemškega viteštva. Znaki nesvobode so bili vezanost na gospoda z zajmom in omejena svoboda sklepanja zakonske zveze. Ministeriali niso bili pravno svobodni ljudje, vendar so sestavljali družbeni sloj. Njihov položaj je urejal gospodar, kdo so lahko ali pa ne more poročiti in niso mogli prenašati svojih pravic na dediče ali zakonce. Ministeriali so bili usposobljeni vitezi, ki so izvajali vojaške dolžnosti in so bili obkroženi z leskom viteštva in zato sprejeti kot plemiči. Tako ženske kot moški so lahko pridobili položaj ministeriala, zakoni o ministerialih niso razlikovali med spoloma. [2]