Back Minoïese beskawing Afrikaans Civilización minoica AN حضارة مينوسية Arabic حضاره مينونيه ARZ Civilización minoica AST Minoy sivilizasiyası Azerbaijani Мінойская цывілізацыя Byelorussian Мінойская цывілізацыя BE-X-OLD Минойска цивилизация Bulgarian মিনোয়ান সভ্যতা Bengali/Bangla
| Zgodovina Grčije | |
|---|---|
| Neolitska Grčija | 7000–3200 pr. n. št. |
| Minojska doba | 2200–1450 pr. n. št. |
| Mikenska doba | 1600/1550–1200/1120 pr. n. št. |
| Grška temna doba | 1200/1120–776 pr. n. št. |
| Arhaična Grčija | 776–500 pr. n. št. |
| Klasična Grčija | 500–323 pr. n. št. |
| Helenistična Grčija | 323–146 pr. n. št. |
| Rimska Grčija | 146 pr. n. št.–324 n. št. |
| Bizantinsko cesarstvo | 324–1453 |
| Osmanska Grčija | 1453–1832 |
| Moderna Grčija | po 1832 |
| Teme | |
| Grški jezik | Grška književnost |
| Vojaška zgodovina | Imena Grkov |
Minojska doba (tudi minojska kultura, minojska civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju. Trajala je od 2600 do 1450 pred našim štejem, ko je prevlado nad otokom prevzela mikenska civilizacija. Glede na materialne ostaline lahko minojsko civilizacijo označimo kot vojaško družbo, osredotočeno na čaščenje boginje.
Pojem minojske kulture je opredelil britanski arheolog sir Arthur Evans po mitološkem kralju Minosu v povezavi z labirintom, ki ga je odkril med izkopavanji v Knososu. Kako so Minojci imenovali sebe, ni znano, morda ime nakazujejo napisi Keftiu, Kaphthor, Kapatra, najdeni v Egiptu, Babiloniji in Siriji.