Mitansko kraljestvo | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
okoli 1500 pr. n. št.–okoli 1300 pr. n. št. | |||||||||||
Glavno mesto | Vašukani | ||||||||||
Skupni jeziki | huritščina | ||||||||||
Vlada | Monarhija | ||||||||||
Kralj | |||||||||||
• okoli 1500 pr. n. št. | Kirta (prvi) | ||||||||||
• okoli 1300 pr. n. št. | Šattuara II. (zadnji) | ||||||||||
Zgodovinska doba | bronasta doba | ||||||||||
• ustanovitev | okoli 1500 pr. n. št. | ||||||||||
• ukinitev | okoli 1300 pr. n. št. | ||||||||||
| |||||||||||
Danes del | Sirija Irak Turčija |
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr. n. št. huritsko govoreča država v severni Siriji in jugovzhodni Mali Aziji. Regionalna sila je postala po hetitskem uničenju amoritske[1] Babilonije in vrsti neučinkovitih asirskih kraljev, ki so v Mezopotamiji ustvarili vakuum oblasti.
Na začetku je bil glavni tekmec Mitanov Egipt pod Tutmozidi. Po vzponu Hetitskega imperija so se Mitani povezali z Egiptom v prepričanju, da bodo tako laže zaščitili skupne interese pred hetitsko dominacijo. Mitani so na višku svoje moči v 14. stoletju pr. n. št. svoje predstraže osredotočili okoli svoje prestolnice Vašukani, ki je bila po odkritjih arheologov ob izvirih reke Habur. Mitanska dinastija je vladala v severnem porečju Evfrata in Tigrisa od okoli 1475 do okoli 1275 pr. n. št. in nato podlegla hetitskim in kasneje asirskim napadom. Njen položaj je padel na položaj province Srednjega asirskega cesarstva.
Mitanski kralji so bili indoiranskega porekla, vendar so uporabljali huritski jezik lokalnega prebivalstva, ki ni bil indoiranski. Mitansko vplivno območje je opazno v hurskih krajevnih in osebnih imenih po celi Siriji in Levantu in posebnem tipu lončenine.