Back Modena Afrikaans Modena ALS Modena AN مودنة Arabic مدينه مودينا ARZ Módena AST Modena Azerbaijani مودنا AZB Модэна Byelorussian Модэна BE-X-OLD
Modena | ||
|---|---|---|
| Comune di Modena | ||
 V smeri urnega kazalca zgoraj: stolnica v Modeni in stolp Ghirlandina, Mestna hiša, vojvodska palača in cerkev svetega Dominika na Dantejevem trgu, portik Collegia | ||
| ||
  Modena Geografski položaj v Italiji | ||
| 44°38′44.95″N 10°55′32.59″E / 44.6458194°N 10.9257194°E | ||
| Država |  Italija | |
| Dežela | Emilija - Romanja | |
| Pokrajina | Modena (MO) | |
| Frazioni | Albareto, Baggiovara, Ca' Fusara, Cognento, Cittanova, Collegara, Ganaceto, Lesignana, Marzaglia, Navicello, Portile, San Damaso, San Donnino, Tre Olmi, Villanova | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Giancarlo Muzzarelli | |
| Površina | ||
| • Skupno | 183,23 km2 | |
| Nadm. višina | 34 m | |
| Prebivalstvo (31. december 2015) | ||
| • Skupno | 184.732 | |
| • Gostota | 1.000 preb./km2 | |
| Demonim | Modenčani | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | |
| Poštna številka | 41121-41126 | |
| Klicna koda | 059 | |
| Zavetnik | sveti Geminijan iz Modene | |
| Dan | 31. januar | |
| Spletna stran | Uradno spletno mesto | |
| Tip | kulturni | |
| Kriteriji | i, ii, iii, iv | |
| Razglasitev | 1997 | |
| Del | Cattedrale, Torre Civica e Piazza Grande Cathedral, Torre Civica and Piazza Grande, Modena | |
| ID # | 827 | |
| Država | Italija | |
| Območje | Evropa | |
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Staro mestno jedro in sedež nadškofa sta znana po avtomobilski industriji. Tu so bile in so še tovarne znanih italijanskih izdelovalcev športnih avtomobilov Ferrari, De Tomaso, Lamborghini, Pagani in Maserati, vse razen Lamborghinija imajo sedež v mestu ali v bližini. Eden od Ferrarijevih avtomobilov, Ferrari 360 je dobil ime po mestu.
Univerza v Modeni je bila ustanovljena leta 1175, razširil jo je Frančišek II. d'Este leta 1686 in je priznana univerza za ekonomijo, medicino in pravo ter drugi najstarejši atenej (latinsko athenaeum, grško Ἀϑηναĩον: Atenin tempelj, v starem Rimu visoka šola za umetnost (poetiko), retoriko in filozofijo; v 16. stoletju vrsta latinske šole) v Italiji. Italijanski vojaški častniki se usposabljajo na vojaški akademiji v Modeni in so nastanjeni v baročni vojvodski palači. Knjižnica Biblioteca Estense hrani zgodovinske knjige in 3000 rokopisov. Stolnica v Modeni, stolp Ghirlandina in Veliki trg (Piazza Grande) so od leta 1997 na seznamu Unescove svetovne dediščine.[1]
Modena je znana tudi v kulinaričnih krogih predvsem zaradi balzamičnega kisa.
Znani Modenci so Marija iz Modene, kraljica Anglije in Škotske; operni tenorist Luciano Pavarotti in sopranistka Mirella Freni, rojena v Modeni; Enzo Ferrari, ustanovitelj Ferrarijevega avtomobilskega podjetja; katoliški duhovnik Gabriele Amorth; kuhar Massimo Bottura; stripovski umetnik Franco Bonvicini; ansambel Modena City Ramblers in kantavtor Francesco Guccini, ki je tu živel več desetletij.