Mohamed bin Salman

Mohamed bin Salman
Vladanje	21. junij 2017–danes
Predhodnik	Mohamed bin Najef
Kralj in premier	Salman
Rojstvo	31. avgust 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][3] (39 let) Rijad, Provinca Rijad[d], Saudova Arabija[4]
Zakonec	Sara bint Mashour Al Saud ​ ​ (por. 2008)​
Potomci	Princ Salman Princ Mašour Princesa Fahda Princesa Noura Princ Abdulaziz
Imena Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman
Rodbina	Saudi
Oče	Salman
Mati	Fahda bint Falah Al Hithlain
Podpis

Mohamed bin Salman Al Saud (arabsko محمد بن سلمان آل سعود, znan tudi kot MBS^[5]) saudskoarabski politik in princ; * 31. avgust 1985, Rijad, Savdska Arabija.

Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja Salmana bin Abdulaziza in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, Fahdi bint Falah Al Hithlain. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za dejanskega vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka Mohameda bin Najefa in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana.

Bin Salman vlada v avtoritarnem režimu. V Saudovi Arabiji ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za človekove pravice, borci za pravice žensk, novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje izvensodnih pobojev uporabljal skupino morilcev, znano kot Odred tigrov. Osebno je bil povezan z atentatom na Džamala Hašogdžija, savdskoarabskega kolumnista Washington Posta, ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za savdskim bombnim napadom v Jemnu, ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje katarske diplomatske krize, pridržanje libanonskega premierja Saada Haririja, začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni vdor v telefon predsednika Amazona Jeffa Bezosa in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020.

Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo pravice žensk, kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa Saudi Vision 2030 je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom.

1. ↑ Store norske leksikon — 1978. — ISSN 2464-1480
   d:Track:Q746368
2. ↑ GeneaStar
   d:Track:Q98769076
3. ↑ Munzinger Personen
   d:Track:Q107343683
4. ↑ https://www.skynewsarabia.com/web/article/958478/مسيرة-محمد-بن-سلمان-ولي-العهد
5. ↑ »Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi« (PDF). Office of the Director of National Intelligence. 11. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. februarja 2021.