Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom. Z njo se želi molilec Bogu za kaj zahvaliti, ga za kaj prositi, ali mu le posredovati svoja razmišljanja in čustva.
Za molilca je molitev miselna, duševna, telesna in duhovna dejavnost. V molitvi človek usmerja svoje misli, besede in dejanja k bogu, v krščanstvu pa tudi k svetnikom, Mariji ali angelom varuhom, k prednikom. Molitev je lahko prosilna, zahvalna ali slavilna.
Za katoliško Cerkev "Ustna molitev pridružuje telo notranji molitvi srca. Tudi najbolj notranja molitev nikakor ne more shajati brez ustne molitve. Vedno in v vsakem primeru mora izhajati iz osebne vere. Z očenašom nas je Jezus naučil najpopolnejše oblike molitve.Premišljevanje je molitveni premislek, ki izhaja predvsem iz božje besede v Svetem pismu. Premišljevanje spravi v dejavnost mišljenje, domišljijo, čustva in hrepenenja, tako da poglobimo svojo vero, spreobrnemo svoje srce in okrepimo svojo voljo hoditi za Kristusom. Je predstopnja do ljubečega zedinjenja z Gospodom".[1] Papež Janez Pavel II. je govoril o velikem pomenu Rožnega venca: "Rožni venec Device Marije (Rosarium Virginis Mariae), ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo".[2]
Med bolj znanimi molitvami so:
Eno najlepših molitev sploh je po mnenju urednikov francoske zbirke najlepših svetovnih molitev napisal Slovenec Edvard Kocbek. Objavljena je v knjigi Edvard Kocbek: Zbrane pesmi, 1977 (str. 200).