Narodni park Osrednji Balkan | |
---|---|
IUCN kategorija II (narodni park) | |
![]() Panoramski pogled na vrh Botev in slap Rajsko praskalo | |
Lokacija | Stara planina, Bolgarija |
Koordinati | 42°46′16.35″N 24°29′43.6″E / 42.7712083°N 24.495444°E |
Površina | 716,69 km2 |
Ustanovitev | 1991 |
Uprava | Ministrstvo za okolje in vode Bolgarije |
Narodni park Osrednji Balkan (bolgarsko Национален парк Централен Балкан) je narodni park v osrčju Bolgarije, ki je v osrednjem in višjem delu Stare planine (tudi Balkansko gorovje). Njegova nadmorska višina se spreminja od 550 metrov v bližini mesta Karlovo do 2376 metrov na vrhu Botev, najvišjem vrhu v verigi. Ustanovljen je bila 31. oktobra 1991.
Park je tretje največje zavarovano ozemlje v Bolgariji, ki obsega površino 716,69 km² s skupno dolžino 85 km od zahoda proti vzhodu in povprečno širino 10 km. Zavzema dele 5 od 28 oblasti v državi: Loveč, Gabrovo, Sofija, Plovdiv in Stara Zagora. Narodni park vključuje tudi devet naravnih rezervatov, ki pokrivajo 28 % njegovega ozemlja: Boatin, Caričina, Kozja Stena, Steneto, Severen Džendem, Peešti Skali, Sokolna, Džendema in Stara Reka.
Narodni park Osrednji Balkan je eno največjih in najdragocenejših zavarovanih območij v Evropi. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je park uvrstila v kategorijo 2. Narodni park in osem od devetih naravnih rezervatov je na seznamu ZN reprezentativnih zavarovanih območij, štirje naravni rezervati pa so vključeni v svetovno mrežo biosfernih območij v okviru Unescovega programa Človek in biosfera. Park je bil polnopravni član fundacije PAN Parks, ki jo vodi WWF. Od leta 2017 so Prastari bukovi gozdovi v vseh devetih parkovnih rezervatih vključeni na seznam svetovne dediščine pragozdov.[1]
Park spada v kopensko ekoregijo Rodopski montanski mešani gozdovi palearktičnega zmernega širokolistnega in mešanega gozda. Je dom redkih in ogroženih vrst in skupnosti divjih živali, samoregulativnih ekosistemov biološke raznovrstnosti ter zgodovinskih znamenitosti svetovnega kulturnega in znanstvenega pomena. Flora parka obsega 2340 vrst in podvrst rastlin. Gozdovi zavzemajo 56 % celotne površine. Tu je 59 vrst sesalcev, 224 vrst ptic, 14 vrst plazilcev, 8 vrst dvoživk in 6 vrst rib ter 2387 vrst nevretenčarjev.