| Narodnozabavna glasba | |
|---|---|
_Die_jungen_Original_Oberkrainer.jpg) Ansambel Gašperji, Dunaj, 2010 | |
| Glasbene korenine | godčevsko igranje, ljudsko petje |
| Kulturne korenine | 19. stoletje, alpske dežele (Avstrija, Nemčija, Slovenija, Švica) |
| Tipični instrumenti | Harmonika, kitara, kontrabas ali bas kitara ali bariton, klarinet, trobenta |
| Podzvrsti | |
| alpska narodnozabavna glasba, godčevska narodnozabavna glasba | |
| Mesane zvrsti | |
| zabavna glasba, turbo folk | |
| Sorodne teme | |
| Zgodovina · Ansambli · Festivali in tekmovanja | |
Narodnozabavna glasba[1] (avtor imena: Janez Bitenc) je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi. Razširjena je predvsem v Sloveniji, Avstriji, Švici in Nemčiji, pa tudi na Češkem ter v Italiji (južna Tirolska). Na Slovenskem je znana in razširjena še najbolj po zaslugi številnih narodnozabavnih ansamblov. Tovrstna glasba je pogosto prisotna na veselicah, porokah, njej pa je posvečenih tudi kar nekaj festivalov in tekmovanj. Nekateri ji slabšalno pravijo goveja muska ali kar govedna, to pa zato, ker naj bi ta glasba, kakor meni poznavalec Ivan Sivec, verjetno sodila zraven nedeljske goveje juhe. S to glasbo je tesno povezan tudi njen najznačilnejši instrument, to je diatonična harmonika (pogovorno frajtonerica), ki je v našem prostoru dobro zastopana na račun okoli 65 izdelovalcev.
Pri narodnozabavnih pesmih prevladujeta dva ritma: polka in valček. V zadnjem času so z vplivom moderne popularne glasbe prisotni tudi drugi ritmi. Tako mnogo ansamblov dandanes ne izvaja samo narodnozabavne glasbe, ampak tudi zabavno, turbo-folk in drugovrstno glasbo.
- ↑ Tina Lengar Verovnik (Junij 2019). »V vezajem ali brez? »narodno-zabavna« ali »narodnozabavna« glasba«. Jezikovna svetovalnica. Pridobljeno 7. maja 2024.