Nazaj v prihodnost | |
---|---|
![]() Filmski plakat | |
Režija | Robert Zemeckis |
Produkcija | |
Scenarij |
|
Vloge | |
Glasba | Alan Silvestri |
Fotografija | Dean Cundey |
Montaža | |
Studio | |
Distribucija | Universal Studios |
Datum izida | 3. julij 1985 (ZDA) |
Dolžina | 116 minut[2] |
Država | ![]() |
Jezik | angleščina |
Proračun | 19.000.000 $[3][4] |
Dohodek bruto | 389.100.000 $[3][4][5] |
Nazaj v prihodnost (izvirno angleško Back to the Future) je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 1985. Režiral ga je Robert Zemeckis, ki je skupaj z Bobom Galeom napisal tudi scenarij. Michael J. Fox je nastopil v glavni vlogi najstnika Martyja McFlyja, ki odpotuje nazaj v leto 1955, kjer sreča svoje bodoče starše v srednji šoli in po naključju postane simpatija lastne matere. Christopher Lloyd se je predstavil v vlogi ekscentričnega znanstvenika dr. Emmetta »Doca« Browna, Martyjevega prijatelja, ki mu pomaga popraviti škodo v zgodovini in poskrbeti, da se starša zaljubita. Skupaj najdeta tudi način za vrnitev nazaj v leto 1985.
Zamisel za scenarij je dal Gale, ki je razmišljal o tem, ali bi se s svojim očetom spoprijateljil, če bi bila sošolca v srednji šoli. Različni filmski studii so scenarij zavrnili, do preobrata pa je prišlo z uspehom Zemeckisovega filma Lov za zelenim diamantom. Zemeckis je obiskal Stevena Spielberga, ki se je strinjal, da bo projekt pod okrilje vzela družba Amblin Entertainment, kot distributor pa so se pridružili še Universal Pictures. Prva izbira za glavno vlogo Martyja McFlyja je bil Fox, ki pa je bil takrat zaposlen s snemanjem televizijske serije Family Ties. Ker mu producenti ne bi dovolili, da igra v filmu, so za vlogo nato izbrali Erica Stoltza. Med snemanjem so Stoltz in filmski ustvarjalci ugotovili, da ni pravi za to vlogo. Tokrat jo je dobil Fox, ki je z dovoljenjem producentov serije dobil bolj fleksibilen urnik snemanja in je tako lahko obenem snemal tudi ta film.
Film je izšel 3. julija 1985 in je po svetu prinesel 381 milijonov dolarjev dobička, s čimer je postal film z najvišjimi prihodki leta 1985. Dobil je nagrado hugo za najboljšo dramsko predstavitev, nagrado Saturn za najboljši znanstvenofantastični film in oskarja za najboljše zvočne učinke. Ob tem je prejel še tri dodatne nominacije za oskarja, pet nominacij za nagrado BAFTA in štiri za zlati globus. Ameriški predsednik Ronald Reagan ga je celo omenil v svojem govoru v kongresu leta 1986. Leta 2007 ga je Kongresna knjižnica izbrala za hrambo v Narodnem filmskem registru. Junija 2008 ga je Ameriški filmski inštitut imenoval za 10. najboljši znanstvenofantastični film vseh časov. Film je predstavljal začetek franšize, saj sta mu sledila Nazaj v prihodnost 2 (1989) in Nazaj v prihodnost 3 (1990), posneli pa so tudi animirano televizijsko serijo, ustvarili tematski park, več video iger in muzikal.