Nevroergonomija je znanost, ki preučuje človeške možgane v povezavi z opravljanjem kognitivnega in fizičnega dela ter izvajanjem vsakodnevnih opravil. Ukvarja se z integracijo človeka in sistema, pri čemer upošteva dejansko izvedbo dela in spoznanja o delovanju možganov [1] ter uporablja ugotovitve o nevrološki podlagi pomnjenja, odločanja, načrtovanja ... v povezavi s tehnologijo in situacijami v resničnem življenju.[2] Cilj nevroergonomije je oblikovanje tehnoloških sistemov in delovnega okolja, ki bo kompatibilno s človekovimi zmožnostmi in omejitvami.[1] Ker je posameznike pomembno preučevati v njihovem naravnem okolju, je potrebno razvijati in uporabljati mobilno tehnologijo za preučevanje možganov.[3]
- ↑ 1,0 1,1 Parasuruman, R. (2015). Neuroergonomic perspective on human systems integration: mental workload, vigilance, adaptive automation, and training. V D. A. Boehm-Davis, F. T. Durso in J. D. Lee (ur.), APA Handbook of Human Systems Integration (str. 163–176). Washington, DC: American Psychological Association.
- ↑ Parasuruman, R. In Wilson, G. F. (2008). Putting the brain to work: neuroergonomics past, present and future. Human Factors, 50(3), 468–474.
- ↑ Mehta, R. K. In Parasuruman, R. (2013). Neuroergonomics: a rewiev of applications to physical and cognitive work. Frontiers in Human Neuroscience, 7, 10.3389/fnhum.2013.00889