Republika Nikaragva República de Nicaragua
| |
---|---|
Geslo: En Dios Confiamos (špansko) »Zaupamo v Boga«[1] | |
Himna: "Salve a ti, Nicaragua" (špansko) »Nikaragva, bodi pozdravljena« | |
Glavno mesto | Managua |
Največje mesto | glavno mesto |
Uradni jeziki | španščina |
Priznani regionalni jeziki | angleščina, miskito, rama, sumo, miskito obalnih Kreolcev, garifuna, kreolščina otoka Rama |
Etnične skupine | 69 % mestici, 17 % belci 5 % ameriški staroselci 9 % črnci[2] |
Demonim(i) | Nikaragovec |
Vlada | Unitaristična predsedniška ustavna republika |
• Predsednik | Daniel Ortega (FSLN) |
• Podpredsednica | Rosario Murillo |
Zakonodajalec | Narodni zbor |
Neodvisnost od Španije, Mehike in Zvezne republike Srednje Amerike | |
• Razglašena | 15. september 1821 |
• Uradna | 25. julij 1850 |
1. julij 1823 | |
• od Zvezne republike Srednje Amerike | 31. maj 1838 |
• Revolucija | 19. julij 1979 |
• Sedanja ustava | 9. januar 1987 |
Površina | |
• skupaj | 130.375 km2 (96.) |
• voda (%) | 7,14 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2023 | 6.359.689 (110.) |
• popis 2005 | 5.666.301 |
• gostota | 42 p./km2 (133.) |
BDP (ocena 2023) | |
• skupaj (nominal.) | 17.353 |
• skupaj (PKM) | 51,022 milijarde USD[3] (115.) |
• na preb. (nominal.) | 2599 USD |
• na preb. (PKM) | 7642 USD (129) |
Gini (2014) | 46,2 visok |
HDI (2021) | 0,667[4] · 126. |
Valuta | Córdoba (NIO) |
Časovni pas | UTC −6 (CST) |
Stran vožnje | desni |
Klicna koda | 505 |
Internetna domena | .ni |
|
Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (špansko República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu. Managua je glavno in največje mesto države. Od leta 2015 je bilo ocenjeno, da je tretje največje mesto v Srednji Ameriki. Šestmilijonsko več etnično prebivalstvo Nikaragve vključuje prebivalce mesticev, domorodcev, evropske in afriške dediščine. Glavni jezik je španščina. Staroselska plemena na Moskitski obali govorijo svoje jezike in angleščino.
Regijo, ki je bila prvotno naseljena z različnimi avtohtonimi kulturami že od antičnih časov, je v 16. stoletju osvojil Španski imperij. Nikaragva se je od Španije osamosvojila leta 1821. Moskitska obala je sledila drugačni zgodovinski poti, saj so jo v 17. stoletju kolonizirali Angleži in kasneje prišla pod britansko oblast. Leta 1860 je postala avtonomno ozemlje Nikaragve, njen najsevernejši del pa je bil leta 1960 prenesen na Honduras. Od svoje neodvisnosti je Nikaragva prestala obdobja političnih nemirov, diktature, okupacije in fiskalne krize, vključno z nikaragovsko revolucijo v 60. in 70. letih 20. stoletja ter Kontra revolucijo iz 1970-ih.
Mešanica kulturnih tradicij je ustvarila veliko raznolikost v folklori, kulinariki, glasbi in literaturi, zlasti slednji, glede na literarne prispevke nikaragovskih pesnikov in pisateljev, kot je Rubén Darío. Znana kot »dežela jezer in vulkanov«[5][6] je Nikaragva tudi dom biosfernega rezervata Bosawás, drugega največjega deževnega gozda v Ameriki.[7] Zaradi biotske raznovrstnosti, toplega tropskega podnebja in aktivnih vulkanov je Nikaragva vse bolj priljubljena turistična destinacija.[8][9] Nikaragva je soustanovila Združene narode in je tudi članica Gibanja neuvrščenih, Organizacije ameriških držav, Bolivarske zveze za narode naše Amerike (Alba) in Skupnosti Latinske Amerike in karibskih držav.