Nikozija | |
---|---|
![]() Od zgoraj levo: Pogled na mesto, Ledra Street ponoči, dvorišče nikozijske hiše, Beneško obzidje Nikozije, nikozijska vrata v starem mestu, Büyük Han, mirna soseska v starem mestnem jedru, Beneška hiša, Božični sejem, avenija Makariou ponoči | |
Koordinati: 35°10′21″N 33°21′54″E / 35.17250°N 33.36500°E | |
Claimed by |
|
Administered by | |
| |
Okrožje | okrožje Nikozija |
Upravljanje | |
• Župan | Constantinos Yiorkadjis |
• Župan turške Nikozije | Mehmet Harmancı |
Površina | |
• | 51,06 km2 |
Nadm. višina | 220 m |
Prebivalstvo | |
• glavno mesto |
|
• Urbano |
|
Demonim | Nikozijci |
Časovni pas | UTC+2 (EET) |
• Poletni | UTC+3 (EEST) |
Post code | 1010–1107 |
Omrežna skupina | +357 22 |
Koda ISO 3166 | CY-01 |
Spletna stran | www |
Nikozija (grško Λευκωσία, latinizirano: Lefkosía; turško Lefkoşa; arabsko Նիկոսիա, latinizirano: Nikosia) je največje mesto, glavno mesto Cipra in sedež ciprske vlade. Je v bližini središča planote Mesaoria, na bregovih reke Pedieos.
Nikozija je najbolj jugovzhodna od vseh prestolnic držav članic EU. Neprekinjeno je naseljeno že več kot 4500 let, od 10. stoletja pa je glavno mesto Cipra. Grška ciprska in turško ciprska skupnost v Nikoziji sta se v začetku leta 1964 ločili na jug oziroma severno od mesta, potem ko je v mestu izbruhnila ciprska kriza 1963–64. Ta ločitev je postala militarizirana meja med Republiko Ciper in Severnim Ciprom, potem ko je Turčija leta 1974 napadla otok Ciper in zasedla sever otoka, vključno s severno Nikozijo. Danes je Severna Nikozija glavno mesto Severnega Cipra, države, ki jo priznava le Turčija in ki jo mednarodna skupnost šteje za ciprsko ozemlje.
Nikozija se je poleg zakonodajnih in upravnih funkcij uveljavila kot otoška finančna prestolnica in glavno mednarodno poslovno središče.[3] Leta 2018 je bila Nikozija 32. najbogatejše mesto na svetu po relativni kupni moči.[4]