Nizozemska

Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na monarha in demografijo, zastareli. Prosimo, posodobite ta članek. Več informacij o tem boste morda našli na pogovorni strani. Ko boste s posodabljanjem končali, to predlogo odstranite.

Kraljevina Nizozemska Koninkrijk der Nederlanden
Zastava Grb
Geslo: »Je Maintiendrai«  (francosko) »Ik zal handhaven«  (nizozemsko) »Vztrajal bom«¹
Himna: Wilhelmus
Lega Nizozemske (temno zeleno) v Evropi (sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Glavno mesto	Amsterdam² 52°21′N, 04°52′E
Uradni jeziki	nizozemščina³
Demonim(i)	Nizozémec, Nizozémka
Vlada	parlamentarna ustavna monarhija
• monarh	kralj Willem-Alexander
• predsednik vlade	Dick Schoof
Neodvisnost  z osemdesetletno vojno od Filipa II. Španskega
• razglašena:	26. julija 1581
• priznana:	30. januarja 16484
• Kraljestvo ustanovljeno	16. marec 1815
• Listina Kraljevine Nizozemske	15. december 1954
Površina
• skupaj	41.543[1]5 km2
• voda (%)	18,41[1]
Prebivalstvo
• ocena 2024	18.191.500 (69.)
• popis 2011	16.655.799[2]
• gostota	423/km2 (16.)
BDP (ocena 2023)[3]
• skupaj (nominal.)	1,09 bilijona $ (17.)
• skupaj (PKM)	1,30 bilijona $ (28.)
• na preb. (nominal.)	61.769 $ (11.)
• na preb. (PKM)	73.316 $ (11.)
Gini (2021)	26,4[4] nizek
HDI (2021)	0,941[5] zelo visok · 10.
Valuta	evro (€)6 (EUR)
Časovni pas	UTC +1 (CET7)
• poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	31
Internetna domena	.nl8
Dobesedni prevod gesla je »Ohranil bom«. Sedež vlade je Haag. Regionalni uradni jeziki so zahodna frizijščina v Friziji, papiamento na otoku Bonaire in angleščina na Sabi in Svetem Evstahiju. Vestfalski mir. Skupaj s čezmorskimi ozemlji 41.865 km2.[6] Pred letom 2001 nizozemski gulden. Karibska Nizozemska: vse leto UTC−4 (AST). Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije.

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska [nizozémska];^[7] nizozemsko Nederland [ˈneːdərlɑnt] (poslušaj^ⓘ)) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope. Nizozemska je v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najgosteje naseljenih (skoraj 18 milijonov prebivalcev živi na površini 42.000 km²) in zemljepisno nizko ležečih na svetu (18 % površine zavzema voda, precejšen del ozemlja pa je bil »iztrgan« morju in leži nižje od morske gladine) in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji družbene strpnosti. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kjer je tudi administrativno središče s sedežem vlade, kraljičina rezidenca in večina veleposlaništev, čeprav je glavno mesto države Amsterdam. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Južna Holandija). Skupaj z Luksemburgom in Belgijo je del ekonomske unije Beneluks.

Nizozemska je parlamentarna monarhija. V veljavi je ustava iz 17. februarja 1983, ki temelji na ustavi iz leta 1815. Po njej je bila kraljevina sestavljena iz Nizozemske, Arube in Nizozemskih Antilov; po statutu kraljevine iz 29. decembra 1954 so bili vsi trije deli povsem avtonomni in enakopravni, združeni na podlagi skupnih interesov in medsebojne pomoči. Od 10. oktobra 2010 pa je v veljavi nova ureditev države, opisana v poglavju Upravna delitev. Na Karibih so še njene tri konstitutivne dežele Aruba, Curaçao in Sveti Martin, ki skupaj tvorijo Kraljevino Nizozemsko. Nadalje pa k državi spadajo še posebni teritoriji: otoki Bonaire, Sveti Evstahij in Saba.^[8][9] Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi nizozemski državljani starejši od 18 let.

Od 30. aprila 1980 je na prestolu kraljica Beatrix Wilhelmina Armgard iz rodbine Oranje-Nassau. Prestol se enakopravno deduje po moški in ženski liniji glede na vrstni red rojstva. Kraljica ima pravico razpustiti oba domova parlamenta. Imenuje in odstavlja predsednika vlade ter ministre in ima še druge pristojnosti zakonodajne in izvršilne oblasti. Uradna rezidenca vladarjev je v Haagu, druga rezidenca v Amsterdamu. Dvodomni parlament je sestavljen iz prve in druge zbornice. Sedež parlamenta je v Haagu. Prva zbornica je sestavljena iz 75 članov, ki jih za štiri leta izvolijo parlamenti provinc. Druga zbornica ima 150 poslancev, za štiri leta jih izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zakonski predlogi morajo biti sprejeti v obeh provincah, potrditi pa jih mora kraljica. Če ni izrecno določeno drugače, veljajo zakoni le za evropski del kraljevine. Formalno je del izvršilne oblasti tudi Državni svet, dejansko pa je posvetovalni organ kraljice, njegov oddelek deluje tudi kot ustavno sodišče. Predseduje mu kraljica, sestavljajo ga še predsednik in največ 28 članov, ki jih imenuje kraljica.

1. ↑ ^{1,0 1,1} »Netherlands - The World Factbook«. CIA. Pridobljeno 29. decembra 2023.
2. ↑ »Dutch Census 2011 Analysis and Methodology« (PDF). Statistics Netherlands. 19. november 2014. str. 9. Pridobljeno 9. junija 2021.
3. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Netherlands)«. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
4. ↑ »Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey«. ec.europa.eu. Eurostat. Pridobljeno 25. januarja 2023.
5. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
6. ↑ Zaken, Ministerie van Algemene (19. maj 2015). »Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? – Rijksoverheid.nl«. onderwerpen.
7. ↑ »Nizozemska – GOVORNI POMOČNIK«. Pridobljeno 1. maja 2023.
8. ↑ In the Caribbean Sea, the country has maritime borders with Anguilla, Curaçao, France (Collectivity of Saint Martin and Saint Barthélemy), Saint Kitts and Nevis, Sint Maarten, the United States Virgin Islands and Venezuela
9. ↑ »Maritime boundaries of the Caribbean part of the Kingdom«. Ministry of Defence (v angleščini). 15. november 2017. Pridobljeno 5. avgusta 2020.