Nizozemski Antili Nederlandse Antillen Antia Hulandes | |||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1954–2010 | |||||||||||||||
Geslo: latinsko Libertate unanimus (»Združeni v svobodi«) | |||||||||||||||
Himna: Himna brez naslova | |||||||||||||||
![]() | |||||||||||||||
Status | Odvisna država Kraljevine Nizozemske | ||||||||||||||
Glavno mesto | Willemstad | ||||||||||||||
Skupni jeziki | Nizozemščina, Angleščina, Papiamento | ||||||||||||||
Vlada | ustavna monarhija | ||||||||||||||
Kraljica | |||||||||||||||
• 1954-1980 | Juliana Nizozemska | ||||||||||||||
• 1980-2010 | Beatrix Nizozemska | ||||||||||||||
• 1951-1956 | Teun Struycken | ||||||||||||||
• 1962-1970 | Cola Debrot | ||||||||||||||
• 1983-1990 | René Römer | ||||||||||||||
• 2002-2010 | Frits Goedgedrag | ||||||||||||||
• 1954-1968 | Efraïn Jonckheer | ||||||||||||||
• 1973-1977 | Juancho Evertsz | ||||||||||||||
• 2006-2010 | Emily de Jongh-Elhage | ||||||||||||||
Zakonodajalec | Estates of the Netherlands Antilles | ||||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||||
• ustanovitev | 15. december 1954 | ||||||||||||||
• osamosvojitev Arube | 1. januar 1986 | ||||||||||||||
• razpustitev | 10. oktober 2010 | ||||||||||||||
Površina | |||||||||||||||
2001 | 800 km2 | ||||||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||||||
• 2001 | 175653 | ||||||||||||||
Valuta | Nizozemski antilski gulden | ||||||||||||||
Klicna koda | 599 | ||||||||||||||
Internetna domena | .an | ||||||||||||||
|
Nizozemski Antili so bili avtonomna karibska država, ki je upravno sodila pod Kraljevino Nizozemsko, sestavljali pa sta jo dve skupini otokov v Malih Antilih: Aruba, Curaçao in Bonaire ob obali Venezuele ter Sveti Evstahij (Sint Eustatius) , Saba in St. Martin (Sint Maarten) jugovzhodno od Deviških otokov. Glavno mesto je bil Willemstad na otoku Curaçao.
Otočji poseljujejo predvsem potomci evropskih naseljencev in afriških sužnjev, s katerimi so tu trgovali med 17. in 19. stoletjem. Gospodarstvo obeh otočij je odvisno predvsem od turizma in naftne industrije.
Aruba se je odcepila kot avtonomna država znotraj kraljevine leta 1986, preostanek pa je bil razpuščen 10. oktobra 2010 na podlagi referenduma, na katerem se je večina prebivalstva odločila za reorganizacijo ozemlja. V skladu z rezultati sta Curaçao in Sint Maarten postala ločeni državi (enako kot Aruba), preostali otoki pa so dobili status posebnih občin s tesnejšo upravno povezavo z matično državo.[1]