Nordijski klasicizem je bil slog v arhitekturi, ki je med letoma 1910 in 1930 za kratek čas zacvetel v nordijskih državah (Švedska, Danska, Norveška in Finska).
Do ponovnega vzpona zanimanja za obdobje v osemdesetih letih 20. stoletja (ki ga je zaznamovalo več znanstvenih študij in javnih razstav) je nordijski klasicizem veljal za zgolj vmesni čas med dvema veliko bolj znanima arhitekturnima gibanjema, nacionalno romantiko ali jugendstil (ki se pogosto obravnavata kot enakovredna oz. vzporedno z Art nouveau) in funkcionalizmom (tudi modernizmom).