Back Koolstofdioksied Afrikaans Kohlenstoffdioxid ALS ካርቦን ክልቶኦክሳይድ Amharic Dioxido de carbonio AN ثنائي أكسيد الكربون Arabic কাৰ্বন ডাই অক্সাইড Assamese Dióxidu de carbonu AST Karbon qazı Azerbaijani کربون دیاوکسید AZB Onglėis dvėdegėnis BAT-SMG
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| IUPAC ime
Ogljikov dioksid
| |||
| Druga imena | |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| ChemSpider | |||
| ECHA InfoCard | 100.004.271 | ||
| EC število |
| ||
| Število E | E290 (konzervansi) | ||
PubChem CID
|
|||
| RTECS število |
| ||
| UN število | 1013 trdnina (suhi led): 1845 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
| Lastnosti Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Properties): "Boiling_notes; Melting_notes" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
| |||
| CO2 | |||
| Molska masa | 44.010 g/mol | ||
| Videz | brezbarven plin, brez vonja | ||
| Gostota | 1.562 g/mL (trdnina pri 1 atm and −78.5 °C) 0.770 g/mL (tekočina pri 56 atm in 20 °C) 1.977 g/L (plin at 1 atm in 0 °C) | ||
| Tališče | 1.674 °C; 3.045 °F; 1.947 K | ||
| Vrelišče | 1.893 °C; 3.439 °F; 2.166 K | ||
| 1.45 g/L pri 25 °C, 100 kPa | |||
| Kislost (pKa) | 6.35, 10.33 | ||
| Lomni količnik (nD) | 1.1120 | ||
| Viskoznost | 0.07 cP at −78 °C | ||
| Dipolni moment | 0 | ||
| Struktura | |||
| Oblika molekule | linearna | ||
| Sorodne snovi | |||
| Drugi anioni | ogljikov disulfid | ||
| Drugi kationi | silicijev dioksid germanijev dioksid kositrov doksid svinčev dioksid | ||
| Sorodne snovi | ogljikova kislina ogljikov disulfid | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2. V majhni količini (0,03 %) je navzoč v Zemljinem ozračju, kjer deluje kot toplogredni plin. Ljudje ga veliko uporabljamo v vsakdanjem življenju
Ogljikov dioksid nastaja pri zgorevanju organskih snovi, če je na voljo zadostna količina kisika. Nastaja tudi pri celičnem dihanju, številni mikroorganizmi ga proizvajajo pri fermentaciji. Rastline porabljajo ogljikov dioksid pri fotosintezi, procesu, v katerem se ogljik in kisik porabljata za sintezo ogljikovih hidratov. Poleg tega rastline sproščajo kisik v ozračje, ki se nadalje porablja za dihanje heterotrofnih organizmov. Pomembno vlogo ima v ogljikovem ciklu.