Oranski knez

Oranski knez (ali oranska kneginja, če je nosilka ženska) je naziv, povezan s suvereno kneževino Oranž v današnji južni Franciji, ki so jo pozneje imeli državni lastniki in nato navidezni dediči Nizozemske.

Naziv "oranski knez" je leta 1163 ustvaril cesar Friderik Barbarossa, ko je povzdignil grofijo Oranž v kneževino, da bi okrepil svojo podporo na tem območju v njegovem sporu s papeštvom. Naslov in zemljišče sta prešla na francosko plemiško rodbino Baux leta 1173 in Chalons leta 1393. Leta 1530 pa sta bila podeljena Reneju Nassavskemu. Kneževina je nato leta 1544 prešla na v Nemčiji rojenega plemiča iz takratne Španske Nizozemske, Renejevega bratranca Viljema (znanega kot "Molčeči"). Viljem je vodil uspešen nizozemski upor proti Španiji. Z osamosvojitvijo je nova država postala decentralizirana republika in ne enotna monarhija.

Pravnuk Viljema Molčečega Viljem III. Angleški je leta 1702 umrl brez otrok. Glede dedovanja je prišlo do spora med njegovima bratrancema Janezom Viljemom Frisom in Friderikom I. Pruskim. Leta 1713 je po Utrechtski pogodbi ^[3] Friderik Viljem I. Pruski odstopil kneževino Oransko francoskemu kralju Ludviku XIV. (vendar je obdržal naslov kot del svoje dinastične titulature). Leta 1732 se je v skladu s pogodbo o delitvi ^[4] Frisov sin, Viljem IV., strinjal, da bo s Friderikom Viljemom delil uporabo naziva "Oranski knez" (ki je pridobil prestiž na Nizozemskem in po vsem protestantskem svetu).^[5]

Z nastankom Kraljevine Nizozemske v 19. stoletju je naziv tradicionalno nosil dedič nizozemskega monarha. Prvotno so naziv nosili le moški, od leta 1983 pa se naziv prenaša prek absolutne primogeniture, kar pomeni, da je nosilec lahko knez ali kneginja Oranska.

Sedanja nizozemska kraljeva dinastija, Rodbina Orange-Nassau, ni edina družina, ki zahteva dinastični naziv. V konkurenco za naslov so se podali nemški cesarji in kralji iz rodbine Hohenzollerjev ter glava francoske plemiške družine Mailly. Trenutni uporabniki naziva so nizozemska princesa Katarina-Amalija (Orange-Nassau), Georg Friderik (Hohenzollern) in Guy (Mailly-Nesle).

1. ↑ Rietstap, Johannes Baptist (1861). Armorial général, contenant la description des armoiries des familles nobles et patriciennes de l'Europe: précédé d'un dictionnaire des termes du blason. G.B. van Goor. str. 746.
2. ↑ »Histoire de la ville d'Orange«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. septembra 2018. Pridobljeno 5. maja 2011.
3. ↑ Harkness, D (april 1924). »The Opposition to the 8th and 9th Articles of the Commercial Treaty of Utrecht«. The Scottish Historical Review. 21 (83): 219–226. JSTOR 25519665.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
4. ↑ »Treaty between Prussia and Orange-Nassau, Berlin, 1732«. Heraldica.org (v francoščini). Pridobljeno 16. junija 2015.
5. ↑ Peele, Ada (2013). »Part 1: "De verdeling van de nalatenschap van Willem III"«. Een uitzonderlijke erfgenaam: De verdeling van de nalatenschap van Koning-Stadhouder Willem II en een consequentie daarvan: Pruisisch heerlijk gezag in Hooge en Lage Zwaluwe, 1702–1754 (1. izd.). Uitgeverij Verloren B.V. ISBN 978-9-087-04393-3.