Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino. Bolj splošno to pomeni, da orientabilnost abstraktne površine (mnogoterost) meri, če lahko dosledno izberemo orientacijo v smeri urinega kazalca za vse zanke na mnogoterosti. To pomeni, da je površina orientabilna, če dvorazsežne oblike, kot je na primer , ne moremo zvezno premakniti preko celega vesolja in seveda nazaj na začetno točko, ne da bi pri tem oblika postala zrcalna slika same sebe, to je
. Značilnost orientabilnosti se lahko posploši tudi na višje razsežnosti mnogoterosti.