Padec Konstantinopla

Padec Konstantinopla
Del Bizantinsko–Osmanskih vojn in Osmankih vojn v Evropi
Obleganje Konstantinopla (1453), Francoska miniatura, avtor Jean Le Tavernier, nastala po letu 1455.
Datum 6 april – 29 maj 1453 (50000000000000000000 let in 700153000000000000053 dni) Prizorišče Konstantinopel (današnji Istanbul) 41°01′48″N 28°56′06″E / 41.030°N 28.935°E / 41.030; 28.935 Izid Osmanska zmaga Ozemeljske spremembe Osmansko cesarstvo si priključi preostanek Bizantinskih ozemelj z nekaj izjemami; Konstantinopel postane nova prestolnica Osmanskega cesarstva Morejski despotat, Kneževina Teodoro, Epirski despotat in Trapezundsko cesarstvo še naprej obstajajo kot samostojne države do osmanske osvojitve leta 1460, 1475 in 1479
Udeleženci
Osmansko cesarstvo Vazal: Srbski despotat[op. 1]	Bizantinsko cesarstvo Genovski prostovoljci Beneški prostovoljci Papeška država Kraljevina Sicilija[3] Aragonska krona Lojalisti pod poveljstvom Orhana Çelebija
Poveljniki in vodje
Mehmed II. Çandarlı Halil Zagan Paša Suleiman Baltoghlu Karaca Paša Hamza Bey Mahmud Paša Anđelović[4]	Konstantin XI. Loukas Notaras Theofil Paleolog Demetrij Kantakouzen Giovanni Giustiniani Longo Gabriel Trevižan Alviso Diedo Gabriel Orsini del Balzo[3][5] Izidor Kijevski Orhan Çelebi
Moč
Kopenske sile: 100,000–130,000 v seštevku[op. 2] 45,000–50,000 janičarjev[navedi vir] Opozorilo predogleda: Stran, ki uporablja Predloga:Navedi vir z nepodprtim parametrom »date« 40,000 lokostrelcev[navedi vir] Opozorilo predogleda: Stran, ki uporablja Predloga:Navedi vir z nepodprtim parametrom »date« 40,000 pehote[navedi vir] Opozorilo predogleda: Stran, ki uporablja Predloga:Navedi vir z nepodprtim parametrom »date« Razni topovi in bombarde Mornarica: 31 galej 95 velikih čolnov na vesla	Kopenska vojska: 7,000–10,000 pokilicnih vojakov 30,000–35,000 oboroženih meščanov[7] 600 lojalistov pod poveljstvom Orhana Çelebija[8] 200 lokostrelcev[5] 200 lokostrelcev[9] 200 Katalonskega spremstva Mornarica: 26 ladij 10 Bizantiskih 8 Beneških 5 Genovskih 1 Aragonska 1 Anconska 1 Provansalska
Žrtve in izgube
200–18,000[10] (prvi dan) Heavy: 15,000–50,000 (sporno)	4,500 padlih v boju (vojska in civilisti)[11][12][13] 30,000–50,000 civilistov zasužnjenih[14][15][16]

Padec Konstantinopla, znan tudi kot osvojitev Konstantinopla, je bil zavzetje prestolnice Bizantinskega cesarstva s strani Osmanskega cesarstva. Mesto je bilo zavzeto 29. maja 1453 po koncu 53-dnevnega obleganja, ki se je začelo 6. aprila.

Napadajoči osmanski vojski, ki je bila znatno številčnejša od branilcev Konstantinopla, je poveljeval 21-letni sultan Mehmed II. (kasneje imenovan "Osvajalec"), medtem ko je bizantinsko vojsko vodil cesar Konstantin XI. Paleolog. Po osvojitvi mesta je Mehmed II. imenoval Konstantinopel za novo osmansko prestolnico, ki je nadomestila Odrin.

Osvojitev Konstantinopla in padec Bizantinskega cesarstva je bila prelomnica v zgodovini poznega srednjega veka, ki označuje padec Rimskega cesarstva, države z začetki okoli leta 27 pr. n. št., ki je obstajala skoraj 1500 let. Za mnoge sodobne zgodovinarje padec Konstantinopla pomeni konec srednjega veka in začetek zgodnjega novega veka. Padec mesta je bil tudi prelomnica v vojaški zgodovini. Že od antičnih časov so bila mesta in gradovi za odganjanje napadalcev odvisni od obzidij in zidov. Obzidje Konstantinopla, še posebej Teodozijevo obzidje, je bilo eden najnaprednejših obrambnih sistemov na svetu v tistem času. 800 let je Teodozijevo obzidje, ki ga zgodovinarji smatrajo za najmočnejše in najbolj utrjeno obzidje v antičnem in srednjem veku, varovalo Konstantinopel pred napadi.^[17] Naposled so bile te utrdbe premagane z uporabo smodnika, zlasti osmanskih topov in bombard, kar je napovedalo spremembo v oblegovalnem bojevanju.^[18] Osmanski topovi so streljali ogromne topovske krogle, težke 500 kg z razdalje 1,5 km, ki so ustvarile vrzeli v Teodozijevem obzidju.^[19][20]

1. ↑ Buc (2020). harv error: no target: CITEREFBuc2020 (pomoč)
2. ↑ Ivanović (2019). harv error: no target: CITEREFIvanović2019 (pomoč)
3. ↑ ^{3,0 3,1} Giardinetto (2022). harv error: no target: CITEREFGiardinetto2022 (pomoč)
4. ↑ »Mahmud Paşa«. Arhivirano iz spletišča dne 26. junija 2023. Pridobljeno 26. junija 2023.
5. ↑ ^{5,0 5,1} Lilie (2005), str. 464. harv error: no target: CITEREFLilie2005 (pomoč)
6. ↑ Pertusi, Agostino, ur. (1976). La Caduta di Costantinopoli, I: Le testimonianze dei contemporanei. (Scrittori greci e latini) [The Fall of Constantinople, I: The Testimony of the Contemporary Greek and Latin Writers] (v italijanščini). Zv. I. Verona: Fondazione Lorenzo Valla.
7. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Fall of Constantinople, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
8. ↑ »İstanbul'un fethinde 600 Türk askeri, Fatih'e karşı savaştı« [In the Conquest of Istanbul 600 Turkish Military Fought Against the Conqueror]. Osmanlı Arauştırmalarlı (v turščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2015. Pridobljeno 29. aprila 2015.
9. ↑ Nicol (2002), str. 57. harv error: no target: CITEREFNicol2002 (pomoč)
10. ↑ Crowley (2013b), str. 104: "Različne navedbe se zelo razlikujejo; Neskor-Iskander navede številko18.000; Barbaro navaja bolj realističnih 200" harv error: no target: CITEREFCrowley2013b (pomoč)
11. ↑ »Geographical Record«. Geographical Review. 11 (4): 611–629. 1921. ISSN 0016-7428. JSTOR 208254. Less excusable still is the treatment accorded to the statements of Kritopoulos, that 4,500 were killed at the fall of Constantinople.
12. ↑ Nicolle (2000), str. 41. harv error: no target: CITEREFNicolle2000 (pomoč)
13. ↑ Labatt, Annie (Oktober 2004). »Constantinople after 1261«. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2022. Pridobljeno 30. junija 2022.
14. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani iK51W, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
15. ↑ Akbar (2002), str. 86 harvp error: no target: CITEREFAkbar2002 (pomoč): "Okoli 30.000 je bilo bodisi zasužnjenih bodisi prodanih"
16. ↑ Davis, Paul K. (2003). Besieged: 100 Great Sieges from Jericho to Sarajevo (v angleščini). Oxford University Press. str. 84. ISBN 978-0-19-521930-2. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2024. Pridobljeno 10. aprila 2022.
17. ↑ Cartwright, Mark. »Theodosian Walls«. World History Encyclopedia (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2023. Pridobljeno 30. aprila 2023.
18. ↑ »The fall of Constantinople«. The Economist. 18. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2017. Pridobljeno 30. aprila 2023.
19. ↑ Cartwright, Mark. »1453: The Fall of Constantinople«. World History Encyclopedia (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2023. Pridobljeno 30. aprila 2023.
20. ↑ Silverburg, Sanford R. (26. januar 2007). »The Middle East Online: Series 1: Arab-Israeli Relations, 1917–1970. Edited by Eugene Rogan. Farmington Hills, MI: Thomson Gale«. Microform & Imaging Review. 36 (2). doi:10.1515/mfir.2007.75. ISSN 0949-5770.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=op.> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=op.}} (glej stran pomoči).