Padova Padoa | ||
---|---|---|
Città di Padova | ||
Rimski most čez reko Bacchiglione v Padovi | ||
| ||
Koordinati: 45°25′N 11°52′E / 45.417°N 11.867°E | ||
Država | Italija | |
Dežela | Benečija | |
Pokrajina | Padova (PD) | |
Frazioni | Altichiero, Arcella, Bassanello, Brusegana, Camin, Chiesanuova, Forcellini, Guizza, Mandria, Montà, Mortise, Paltana, Ponte di Brenta, Ponterotto, Pontevigodarzere, Sacra Famiglia, Salboro, Stanga, Terranegra, Volta Brusegana | |
Upravljanje | ||
• Župan | Flavio Zanonato (demokratska stranka) | |
Površina | ||
• Skupno | 92,85 km2 | |
Nadm. višina | 12 m | |
Prebivalstvo (2011-10-31) | ||
• Skupno | 214.125 | |
• Gostota | 2.300 preb./km2 | |
Demonim | Padovani ali Patavini | |
Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
• Poletni | UTC+2 (CEST) | |
Poštna številka | 35100 | |
Klicna koda | 049 | |
Zavetnik | Sveti Prosdocimus | |
Dan | 13. junij | |
Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji. Je sedež istoimenske pokrajine in z 212.500 prebivalci ekonomsko in prometno središče območja. Leži ob reki Bacchiglione, približno 40 km zahodno od Benetk. Je tudi gospodarsko in komunikacijsko središče tega območja. Mesto je včasih z Benetkami in Trevisom vključeno v metropolitansko območje Padova-Treviso-Benetke (PATREVE) s približno 2.600.000 prebivalci.
Reka Brenta, ki je nekoč tekla skozi mesto, se še vedno dotika severnih okrajev. Leži na kmetijskem območju Beneška nižine (Pianura Veneta). Jugozahodno od mesta leži gričevje Colli Euganei, ki ga hvalijo Lucan in Marcial, Francesco Petrarca, Ugo Foscolo in Shelley.
Mesto je slikovito, z gosto mrežo arkadnih ulic, ki se odpirajo v velike komunalne trge (piazze), in številnimi mostovi, ki prečkajo različne krake reke Bacchiglione, ki so nekoč kot jarki obdajali starodavno obzidje.
Sveti Anton Padovanski, portugalski frančiškan, je del svojega življenja preživel v mestu in tam umrl leta 1231. V mestu je Univerza, ustanovljena leta 1222, kjer je bil med leti 1592 in 1610 predavatelj Galileo Galilei.
V mesto je postavljenih večina dejanj Shakespearove komedije Ukročena trmoglavka. Obstaja igra irskega pisatelja Oscarja Wilda z naslovom Vojvodinja Padovanska.
Po vrnitvi v domovino je mesto obiskal tudi prvi češkoslovaški predsednik Tomáš Garrigue Masaryk, kjer se je srečal s kraljem Viktorjem Emanuelom III. in 16. decembra leta 1918 prisostvoval paradi češkoslovaške legije v Italiji.[1]