Pensilvanija | |||
---|---|---|---|
Commonwealth of Pennsylvania | |||
| |||
Vzdevek: Temeljna država (Keystone State) Kvekerska država (Quaker State) | |||
Geslo: Vrlina, svoboda in neodvisnost (Virtue, Liberty and Independence) | |||
Zemljevid Združenih držav z označeno državo Pensilvanija | |||
41°0′N 77°30′W / 41.000°N 77.500°W | |||
Država | Združene države Amerike | ||
Sprejem v Zvezo | 12. december 1787 (2) | ||
Glavno mesto | Harrisburg | ||
Največje mesto | Filadelfija | ||
Upravljanje | |||
• Guverner | Josh Shapiro (od 17 januar 2023) | ||
Senatorji | Bob Casey, Jr. (D) Pat Toomey (R) | ||
Predstavniški dom | seznam | ||
Površina | |||
• Skupno | 119.283 km2 | ||
• Voda | 2,7 km2 | ||
Rang | 33. v ZDA | ||
Dimenzije | |||
• Dolžina | 455 km | ||
• Širina | 255 km | ||
Nadm. višina | 335 m | ||
Najvišja | 979 m | ||
Najnižja | 0 m | ||
Prebivalstvo | |||
• Skupno | 12.702.379 | ||
• Rang | 6. | ||
• Gostota | 106 preb./km2 | ||
• Rang gostote | 10. | ||
Demonim | Pensilvánec, Pensilvánka, Pensilvánci, Pensilvánke | ||
Jezik | |||
• Uradni jeziki | Noben | ||
• Govorjeni jeziki | angleščina (90,15 %), španščina (4,09 %), nemščina (vključno s pensilvansko nemščino) (0,87 %), kitajščina (0,47 %), italijanščina (0,43 %) | ||
Časovni pas | Vzhodni: UTC-5/-4 | ||
Poštna kratica | PA | ||
Koda ISO 3166 | US-PA | ||
Zemljepisna širina | 39°43' severno to 42° severno | ||
Zemljepisna dolžina | 74°43' zahodno to 80°31' zahodno | ||
Spletna stran | www |
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania|Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalači potekajo skozi njeno sredino.
Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pensilvanija ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware.
Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona.
Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight).