Pitos

Pitos (grško πίθος) je ime ^[1] za starogrško veliko posodo za shranjevanje. Uporabljali so ga za skladiščenje razsutega tovora (zrnje), pa tudi tekočine. Druga ljudstva so uporabljala drugačna imena; na primer Hetiti so uporabljali izraz harsi. ^[2]

Včasih so pitose uporabljali tudi za druge namene, v nekaterih obdobjih kot keramično kad, zaradi velikosti je bil tudi priročna krsta. V srednjem heladskem obdobju so v Mikenah in na Kreti včasih vanj pokopali kosti. Starodavna iberska kultura Argar je v svoji razvojni stopnji B (1500–1300 pred našim štetjem) uporabljala pitos za krste. Pri vojskovanju so pitos napolnili z vnetljivim oljčnim oljem zaradi obrambe palače. Če je sovražnik prevrnil pitos, poln olja, se ga dotaknil z baklo, je sprožil velik požar. Večino bronastodobnih palač v Egejskem morju so verjetno požgali na tak način.

Zunanja oblika in material sta bila približno enaka: keramične posode, ki so bile približno tako visoke kot človek, so bolj ali manj stale na tleh, ob strani so bile skoraj ravne ali rahlo ukrivljene, imele so veliko odprtino na vrhu, pokrito s pokrovom, ki je bil po potrebi zaprt. Posoda je bila tako velika, da je posameznik ni mogel niti premakniti, še posebej če je bila polna. Različno število ročajev ali ušes ali njihova kombinacija je omogočala uporabo neke vrste dvigala pri dvigovanju posode.

Pitose so izdelovali, izvažali ali uvažali po celotnem Sredozemlju. Bili so daleč najbolj uporabljani v bronastodobnem palačnem gospodarstvu za shranjevanje ali prenašanje vina, oljčnega olja ali različne vrste zelenjave, za razdeljevanje ljudstvu, ki mu je služila uprava palače. Znani so postali, ko so zahodni klasični arheologi sprejeli ta izraz za posode, ki so jih izkopali v minojskih palačah na Kreti in mikenskih na celinski Grčiji. Izraz je danes sprejet kot splošni izraz za posodo za shranjevanje pri kateri koli kulturi. ^[3] Nastala pa je težava pri razlikovanju manjših pitosov od drugih vrst lončenine. Mnogi keramiki so jih težko razlikovali. Uskladitev predklasičnih vrst keramike s klasičnimi vrstami je že dolgo problem klasične arheologije.

1. ↑ Slovenski veliki leksikon, MK Založba, 2005, str. 91, ISBN 86-11-16039-8 (zv. 3)
2. ↑ Puhvel, Jaan (1991). »harsi-«. Hittite Etymological Dictionary. Trends in Linguistics Documentation 5. Zv. Volume 3 Words beginning with H. The Hague: Mouton de Gruyter. {{navedi enciklopedijo}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč)
3. ↑ »pithos«. Webster's Third International Dictionary.