Razdelitev kvartarja | ||||
---|---|---|---|---|
Sistem/ Period |
Serija/ Epoha |
Faza/ Starost |
Starost (Ma) | |
Kvartar | Holocen | Megalej | 0 | 0.0042 |
Severnogripij | 0.0042 | 0.0082 | ||
Grenlandij | 0.0082 | 0.0117 | ||
Pleistocen | 'Zgornji' | 0.0117 | 0.129 | |
Čibanij ali 'Srednji' | 0.129 | 0.774 | ||
Kalabrij | 0.774 | 1.80 | ||
Gelazij | 1.80 | 2.58 | ||
Neogen | Pliocen | Piacenska | 2.58 | 3.60 |
Subdivision of the Quaternary Period according to the ICS, as of May 2019.[1]
Za Holocen so datumi relativni na leto 2000 (torej se je Grenlandska stopnja pričela 11.700 let pred letom 2000). Začetek Severnogripijske stopnje je nastavljen na 8.236 let pred 2000.[2] Megalejska stopnja se začne 4.250 let pred letom 2000.[1] 'Tarantanij' je opisno neuradno ime, ki je predlagano za stopnjo/starost enako opisne neuradne podserije/podepohe 'Zgornjega Pleistocena'. V Evropi in Severni Ameriki se Holocen deli na Preborealno, Borealno, Atlantsko, Subborealno in Subatlantsko dobo Blytt–Sernanderjeve časovne lestvice. Obstaja več ostalih razdelitev za Zgornji ali Pozni Pleistocen; po navadi se ga razdeli na hladne (glaciali) in tople (interglaciali) periode. Zadnji glacial se konča s hladno Mlajšo Driasno podstopnjo. | ||||
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Charles Lyell je uvedel ta izraz leta 1839 za opis plasti na Siciliji, ki so imele vsaj 70 % mehkužcev, favne, ki danes še vedno živijo. To ga loči od starejše pliocenske epohe, za katero je Lyell sprva mislil, da ima najmlajše fosilne kamnine. Ime pleistocen izhaja iz grške πλεῖστος - pleīstos ('najbolj') in καινός - kainós (latinsko: cænus) ('novo')[3]; ta kontrastu z neposredno pred pliocenska od grško: πλείων - pleíōn ('več') in kainós; in takoj holocenska ("povsem novo" ali "popolnoma novo", iz grške: ὅλος - holos ('cela') in kainós) doba, ki se razteza vse do današnjih dni.
Pleistocen je prva doba kvartarja ali šeste epohe kenozojske ere.[4] Konec pleistocena se ujema s koncem zadnjega ledeniškega obdobja. Prav tako ustreza koncu paleolitske starosti, uporabljene v arheologiji. V ICS časovnem okviru, je pleistocen razdeljen na štiri faze ali starosti, v Gelazij, Kalabrij, Jonij (srednji pleistocen) in Tarantij (pozni pleistocen). Vse te faze so bile opredeljene v južni Evropi. Poleg tega mednarodnega pregrajevanja, se pogosto uporabljajo različne regionalne razdelitve.
Pred spremembo, končno potrjeno v letu 2009 pri Mednarodni zvezi za geološke znanosti, je časovna meja med pleistocenom in predhodnim pliocenom šteta na 1.806.000 let pred sedanjostjo, v nasprotju s trenutno sprejetimi 2.588.000 let pred sedanjostjo.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) This proposal on behalf of the SQS has been approved by the International Commission on Stratigraphy (ICS) and formally ratified by the Executive Committee of the International Union of Geological Sciences (IUGS).