Plevel je v agronomiji oznaka za rastlino, ki raste na rastišču, na katerem z vidika človekove rabe tal ni zaželena.[1] Praviloma je rastišče tako, ki ga je človek prilagodil za svoje potrebe in na njem goji kulturne rastline, spremenjeni pogoji pa ustrezajo tudi divji rastlini, ki se je tja razširila po naravni poti ali kot nenačrtna primes posevku. Da si prisluži oznako »plevel«, mora v znatni meri kvarno vplivati na rabo, kar je povsem odvisno od okoliščin. Obstajajo celo rastline, ki so v eni fazi kolobarjenja koristne, v drugi pa plevel. Takšna je denimo trava toga ljuljka, ki jo v Avstraliji gojijo za pašo in utrjevanje zemlje, ko je ista njiva zasajena s pšenico, pa ovira pridelovanje.[2] Plevel je torej rastlina, ki:
Rabo rastišča lahko pleveli ovirajo na različne načine, spet odvisno od vrste in drugih okoliščin:
Po drugi strani lahko nekateri pleveli posredno pripomorejo k rasti kulturnih rastlin ali so uporabni na druge načine (užitni, zdravilni, privabljajo koristne žuželke ipd.), a je ta vpliv težko ovrednotiti, zato je običajno slabše prepoznan.[2]
Oznaka v botanični taksonomiji nima pomena; za »plevel« imamo številne nesorodne rastlinske vrste, ki večinoma spadajo med kritosemenke, a je tudi med golosemenkami in praprotnicami nekaj predstavnikov. Hkrati obstajajo primeri, ko je v istem rodu ena vrsta koristna, druga pa plevel.[3]