Podnebne spremembe

Ta članek govori o podnebnih spremembah, ki se dogajajo sedaj. Za podnebne spremembe kot splošen pojav glej Podnebna spremenljivost.

Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. Prosimo, pomagajte ga izboljšati z dodatnimi sklici na zanesljive vire. Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti. (Spoznajte, kdaj in kako odstraniti to sporočilo)

Vede o atmosferi

Atmosferska fizika Sinoptična meteorologija kategorija Atmosferska kemija kategorija
Meteorologija
Vreme kategorija Tropski ciklon kategorija
Klimatologija
Podnebje kategorija Podnebna spremenljivost Globalno segrevanje kategorija
Aeronomija
Aeronomija
p p u

Podnebne spremembe se nanašajo na globalne spremembe podnebja na Zemlji in na drugih planetih in lunah z atmosfero. Te spremembe lahko vključujejo dolgoročne procese ohlajanja ali segrevanja, ki trajajo različna časovna obdobja. Ključno pri razumevanju podnebnih sprememb je ločevanje med običajnimi vremenskimi vzorci, ki so značilni za določeno podnebno stanje ali podnebno območje (kot na primer tropsko ali polarno podnebje), in podnebnimi spremembami kot širšim pojavom.

Trenutno globalno segrevanje, ki ga večinoma povzroča človek (antropogeno), je primer zelo hitrega, vendar še ne zaključenega procesa podnebnih sprememb. V javnih razpravah se izraz "podnebne spremembe" pogosto uporablja kot sinonim za trenutni proces segrevanja, z izrazom „podnebna kriza“ ali „podnebna katastrofa“ opozarjamo na resnost posledic, ki jih povzroča ta proces.

Na Zemlji označujejo podnebne spremembe povišanje temperature ozračja zaradi onesnaževanja ter dvig povprečne temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja naprej in njegovo predvideno nadaljevanje. S procesom globalnega segrevanja se na različne presegajo tudi planetarne meje. Te predstavljajo različne sisteme zemeljskega delovanja, ki predstavljajo stabilne pogoje za človekovo življenje.

Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za približno za 1,5°C in se bo v naslednjih letih predvidoma še vzdignila.  °C-4,5 °C.^[2] Segrevanje je skoraj zagotovo posledica človeških dejavnosti, ki povečujejo količine toplogrednih plinov v ozračju in tako ustvarjajo učinek tople grede. Naravni vzroki kot sta Sončeva aktivnost in vulkanski izbruhi so imeli ogrevalni učinek v prvi polovici 20. stoletja, od druge polovice 20. stoletja je njihov učinek hladilen.

Posledice globalnega segrevanja so višanje morske gladine, spremembe v količinah in vrstah padavin, širjenje puščav, taljenje ledu in ledenikov ter povečanje števila naravnih katastrof, kar posledično vodi do izumrtja vrst in za človeštvo sprememb v kmetijstvu, gospodarstvu in življenjskem prostoru.^[3] Moč in kraj temperaturnih sprememb, ki jih lahko pričakujemo v prihodnje, še nista povsem jasna.

Ogrevanje Zemlje in višanje gladine morij bi se zaradi velike toplotne kapacitete oceanov nadaljevalo še več kot tisoč let tudi, če se količina toplogrednih plinov v ozračju več ne bi povečevala.

1. ↑ NASin zemljin observatorij - 2009 končuje najtoplejše zabeleženo desetletje. 22. januar 2010.
2. ↑ »Grida.no - Philippe Rekacewicz: Povprečne globalne temperature 1880-2100«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2013. Pridobljeno 2. maja 2013.
3. ↑ Lu, Jian; Vechhi, Gabriel A.; Reichler, Thomas (2007). »Širitev Hadleyeve celice med globalnim segrevanjem« (PDF).