Pontifex maximus

Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi. Do leta 254 pr. n. št. je bil položaj rezerviran izključno za patricije, takrat pa ga je zasedel prvi plebejec. V Rimski republiki je bil položaj vrhovnega pontifika izrazito verski, potem pa se je spolitiziral in pod Avgustom postal državni položaj. Zadnji cesar, ki je v svoj cesarski naslov vključeval tudi naslov velikega pontifika, je bil Gracijan^[1] (vladal 375-383), ki je naslov opustil.^[2][3]

Naziv pontifex so kasneje privzeli krščanski škofje,^[4] vključno z rimskim.^[5] V rimskokatoliški Cerkvi se naslov pontifex maximus uporablja za papeža kot najvišjega škofa. Naslov ne spada med njegove uradne naslove,^[6] vendar se pojavlja na zgradbah in spomenikih, v renesansi in sodobnem času tudi na kovancih.

1. ↑ Pontifex Maximus LacusCurtius Pridobljeno dne 15. avgusta 2006.
2. ↑ Gratian, Encyclopædia Britannica, 2008. Encyclopædia Britannica Online, 3.februar 2008. <http://www.britannica.com/eb/article-9037772>.
3. ↑ J. Lendering, Pontifex Maximus Arhivirano 2012-01-12 na Wayback Machine. Livius.org Pridobljeno dne 21. avgusta 2011.
4. ↑ P. Pascal, Medieval Uses of Antiquity, The Classical Journal, 61, 5 (februar 1966), str. 193–197.
5. ↑ Edictum Gratiani, Valentiani et Theodosii de fide catholica, 27 February 380, The American Heritage Dictionary of the English Language, 4. izdaja, 2000.
6. ↑ Annuario Pontificio, Libreria Editrice Vaticana, 2012, str. 23, ISBN 978-88-209-8722-0.