Pontsko kraljestvo

Pontsko kraljestvo
281 pr. n. št.–62 n. št.
Pontsko kraljestvo na svojem višku: pred vladanjem Mitridata VI. (temno škrlatno), po njegovih zgodnjih zmagah (škrlatno) in po njegovih osvojitvah v prvi mitridatski vojni (rožnato)
Pontsko kraljestvo na svojem višku: pred vladanjem Mitridata VI. (temno škrlatno), po njegovih zgodnjih zmagah (škrlatno) in po njegovih osvojitvah v prvi mitridatski vojni (rožnato)
Status
Glavno mestoAmaseia, Sinope
Skupni jezikistara grščina (uradni jezik od 3. stoletja pr. n. št.)[1]
perzijščina,
armenščina (po 115 pr. n. št.) in
anatolski jeziki (regionalno in dinastično)
Religija
Mešanica grškega mnogoboštva, iranske vere in lokalnih anatolskih verovanj
VladaMonarhija
Basileus 
• 281–266 pr. n. št.
Mitridat I. Ktist
• 266–250 pr. n. št.
Ariobarzan
• ok. 250–220 pr. n. št.
Mitridat II.
• ok. 220–185 pr. n. št.
Mitridat III.
• ok. 185 – ok. 170 pr. n. št.
Farnak I.
• ok. 170 – 150 pr. n. št.
Mitridat IV. in njegova sestra Laodika
• ok. 150 – 120 pr. n. št.
Mitridat V. Everget
• 120–63 pr. n. št.
Mitridat VI. Evpator
• 63–47 pr. n. št.
Farnak II.
• 47–37 pr. n. št.
Darij
• 37 pr. n. št.
Arsak
• 37–8 pr. n. št.
Polemon I.
• 8 pr. n. št. – 38 n. št.
Pitodorida
• 38 n. št.– 62 n. št.
Polemon II.
Zgodovina 
• Ustanovitev (Mitridat I. Pontski)
281 pr. n. št.
• Pompejeva osvojitev, vzhodni del kraljestva postane od Rimske rapublike odvisno kraljestvo
63 pr. n. št.
• Priključitev k Rimskemu cesarstvu po cesarjen Neronom
62 n. št.
Predhodnice
Naslednice
Antigonidska dinastija
Rimsko cesarstvo

Pontsko kraljestvo ali Pont ([Πόντος] Napaka: {{Jezik-xx}}: transliteration text not Latin script (pos $1) (pomoč)) je bilo helenistično kraljestvo s središčem v zgodovinski Pontski (črnomorski) regiji v današnji Turčiji, ki mu je vladala Mitridatska dinastija perzijskega porekla.[2][3][4][5] Dinastija je bila morda neposredno povezana z Darejem Velikim iz Ahemenidske dinastije.[6][5] Kraljestvo je ustanovil Mitridat I. Ktist leta 281 pr. n. št.[7] in je trajalo do osvojitve Rimske republike leta 63 pr. n. št.[8] Pontsko kraljestvo je doseglo svoj največji obseg pod Mitridatom VI. Velikim, ki je osvojil Kolhido, Kapadokijo, Bitinijo, grške kolonije Tavriškega Hersona in za kratek čas rimsko provinco Azijo. Po dolgem boju z Rimom v mitridatskih vojnah je bil Pont poražen.[9]

Kraljestvo je vsebovalo tri kulturne sklope, ki so se pogosto zlivali: grškega, večinoma na črnomorski obali, perzijskega in anatolskega.[10][5] V 3. stoletju pr. n. št. je uradni jezik postala grščina.[11]

  1. Brian McGing, “PONTUS,” Encyclopædia Iranica, online edition, 2004, available at https://www.iranicaonline.org/articles/pontus
  2. The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, by B. C. McGing, p. 11
  3. Children of Achilles: The Greeks in Asia Minor Since the Days of Troy, by John Freely, p. 69–70
  4. Strabo of Amasia: A Greek Man of Letters in Augustan Rome, by Daniela Dueck, p. 3.
  5. 5,0 5,1 5,2 McGing, Brian (2004). »Pontus«. Encyclopaedia Iranica, online edition. Pridobljeno 14. novembra 2019.
  6. Bosworth, A. B.; Wheatley, P. V. (november 1998). »The origins of the Pontic house«. The Journal of Hellenic Studies (v angleščini). 118: 155–164. doi:10.2307/632236. ISSN 2041-4099. JSTOR 632236. S2CID 162855144.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. Strabo Geography 12.3
  8. Östenberg, Ida (december 2013). »Veni Vidi Vici and Caesar's Triumph«. Classical Quarterly. 63 (2): 819. doi:10.1017/S0009838813000281. ISSN 0009-8388. S2CID 170291549.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. Kantor, Georgy (2012), »Mithradatic wars«, The Encyclopedia of Ancient History (v angleščini), Blackwell Publishing, doi:10.1002/9781444338386.wbeah09172, ISBN 9781444338386
  10. Children of Achilles: The Greeks in Asia Minor Since the Days of Troy, by John Freely, str. 69–70
  11. The Foreign Policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, by B. C. McGing, str. 11.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne