Prazgodovina jugovzhodne Evrope

Prazgodovina jugovzhodne Evrope, opredeljena v grobem kot ozemlje širše jugovzhodne Evrope (vključno z ozemlji sodobnih držav Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Grčije, Kosova, Moldavije, Črne gore, Severne Makedonije, Romunije, Srbija, Slovenija in evropska Turčija) zajema obdobje od zgornjega paleolitika, začenši s prisotnostjo Homo sapiensa na tem območju približno 44.000 let pr. n. št., do pojava prvih pisnih zapisov v klasični antiki v Grčiji. Prvi zapisan grški jezik je zapisan v linearni pisavi A, ki ji sledi zlogovna linearna pisava B, ki je bila uporabljena za pisanje mikenščine, najzgodnejši izpričani obliki grškega jezika. Pisava je od starogrške abecede starejša za nekaj stoletij. Najstarejše mikensko pisanje sega približno v leto 1400 pred našim štetjem.^[1] Izhaja iz starejše linearne pisave A, nedešifrirane starejše pisave, ki se je uporabljala za pisanje minojščine, tako kot poznejša ciprska zlogovna pisava, ki je prav tako zapisovala grščino. Linearna pisava B, ki je bila najdena predvsem v arhivih palač v Knososu, Kidoniji,^[2] Pilosu, Tebah in Mikenah,^[3] je izginil s padcem mikenske civilizacije med propadom pozne bronaste dobe.

Človeško prazgodovino v jugovzhodni Evropi konvencionalno delimo na manjša obdobja, kot so zgornji paleolitik, holocenski mezolitik/epipaleolitik, neolitska revolucija, širitev Protoindoevropejcev in protozgodovino. Spremembe med temi so postopne. Na primer, odvisno od razlage, bi lahko protozgodovina vključevala bronastodobno Grčijo (3000–1200 pr. n. št.),^[4] minojsko, mikensko, tračansko in venetsko kulturo ali pa tudi ne. Po eni od interpretacij zgodovinopisnega kriterija vstopi jugovzhodna Evropa v prazgodovino šele z Homerjem. Vsekakor se obdobje konča pred Herodotom v 5. stoletju pred našim štetjem.^[5]

1. ↑ »Professor Shelmerdine's Exciting Mycenaean Find«. liberalarts.utexas.edu (v angleščini). 2. junij 2011. Pridobljeno 14. novembra 2024.
2. ↑ Hallager, E.; Vlasakis, M.; Hallager, B. P. (1990). »The First Linear B Tablet(s) from Khania«. Kadmos. 29: 24–34. doi:10.1515/kadm.1990.29.1.24.
3. ↑ Wren, Linnea Holmer, ur. (1987). Perspectives on Western art: source documents and readings from the ancient Near East through the Middle Ages. Icon editions (1 izd.). New York: Harper & Row. str. 55. ISBN 978-0-06-438942-6.
4. ↑ »Protohistoric Greece bronze Age«. Google Search. 1. januar 2024.
5. ↑ e.g. Thrace in book V.