Principat

Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan. Principat se je z Dioklecijanovimi državnimi in družbenimi reformami, ki jih je dopolnil njegov naslednik Konstantin Veliki, pretvoril v dominat, ki se je končal z propadom Zahodnorimskega cesarstva leta 476.

Za principat je značilno usklajeno prizadevanje cesarjev, da bi ustvarili vtis formalnega nadaljevanja Rimske republike. V praksi je bil principat obdobje nekakšnega razsvetljenega absolutizma z občasnimi odkloni v kvazi-ustavno monarhijo. Cesarji so se trudili, da ne bi pretirano razkazovali svoje moči in so običajno spoštovali pravice državljanov, čeprav jih za to nikoli ni obvezoval noben zakon.

Izraz principat izhaja iz latinske besede princeps, ki pomeni glavni ali prvi.