Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred [kupca]«) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.[1][2][3] Definicija "spolne dejavnosti" se lahko razlikuje in je pogosto opredeljena kot dejavnost, ki zahteva telesni stik (npr. spolni odnos, nepenetrativni seks, oralni seks itd.) s stranko.[4] Nujnost telesnega stika postavlja tveganje za prenos bolezni. Včasih se dejavnost evfemistično poimenuje »najstarejša obrt«.[5][6][7] Oseba, ki dela na tem področju, se imenuje prostitut/prostitutka ali spolni delavec/spolna delavka (s širšim pomenom).
Prostitucija se pojavlja v različnih oblikah in je v različnih državah različno regulirana (včasih so razlike tudi med regijami v isti državi). Lahko je klasificirana kot kaznivo dejanje, drugje kot prekršek, lahko je dovoljena, a neregulirana ali dovoljena in regulirana. Prostitucija je ena le ena veja spolne industrije, karmor spada tudi pornografija in striptiz. Bordeli so ustanove, ki so posebej namenjene prostituciji. Pri stanovanjski in hotelski prostituciji se dejanje lahko zgodi v lastnem bivališču ponudnika ali lastnem bivališču stranke, v najetem stanovanju ali v hotelski sobi. Prostitucija se dogaja tudi drugje, na primer v masažnih salonih in nočnih klubih. Ulična prostitucija je najbolj izpostavljena nasilju, kriminalu in tudi pregonu s strani policije.[8]
Na svetu je približno 42 milijonov spolnih delavcev, ki živijo po vsem svetu (čeprav za večino Srednje Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike ni podatkov, se proučevane države v tej regiji uvrščajo med najboljše destinacije za spolni turizem).[9] Ocenjuje se, da letni prihodek, ustvarjen s prostitucijo po vsem svetu, presega 100 miljard dolarjev.[10]
Večina prostitutk je žensk z moškimi strankami.[8][11][12]
Zakonska ureditev prostitucije se po svetu zelo razlikuje, kar odraža različna mnenja. Nekateri gledajo na prostitucijo kot na obliko izkoriščanja ali nasilja nad ženskami [13] in otroki [14], ki pomaga ustvariti ponudbo žrtev za trgovino z ljudmi.[15][16] Nekateri kritiki prostitucije so zagovorniki t. i. nordijskega modela, ki kriminalizira samo kupovanje spolnih uslug, prodaje pa ne. Tak pristop so uvedle Kanada, Islandija,Irska,[17] Severna Irska, Norveška, Francija in Švedska. Drugi gledajo na spolno delo kot na legitimen poklic, pri katerem oseba izmenjuje spolna dejanja za denar. Amnesty International je ena od pomembnih skupin, ki pozivajo k dekriminalizaciji prostitucije.[18]