Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev)
Prusija Preußen
| |
---|---|
1525–1947 | |
Geslo: Suum cuique (latinsko) "Vsakemu svoje" | |
Glavno mesto | Königsberg, pozneje Berlin |
Skupni jeziki | nemščina |
Religija | protestantizem, katolicizem |
Vlada | monarhija |
vojvoda | |
• 1525–68 | Albert I. (prvi) |
• 1688–1701 | Friderik III. (zadnji) |
kralj | |
• 1701–13 | Friderik I. (prvi) |
• 1888–1918 | Viljem II. (zadnji) |
predsednik vlade | |
• 1918–20 | Paul Hirsch (prvi) |
• 1933–45 | Hermann Göring (zadnji) |
Zgodovinska doba | novi vek |
10. april 1525 | |
• združitev z Brandenburgom | 27. avgust 1618 |
18. januar 1701 | |
9. november 1918 | |
• de facto ukinitev | 30. januar 1934 |
• de jure ukinitev | 25. februar 1947 |
Površina | |
1939 | 297007 km2 |
Prebivalstvo | |
• 1939 | 41915040 |
Danes del | Nemčija Poljska Rusija Litva Danska Belgija Češka Nizozemska |
Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Brandenburški Hohenzollerji so svojo monarhijo gradili postopoma, vztrajno in sistematično. Ime je dobila po Vojvodini Prusiji, ki so jo Branderburžani priženili leta 1618. Kraljevi naslov so najprej (1701) pridobili prav na tem ozemlju, kasneje pa se je pojem kraljevina Prusija razširil na vse njihove posesti. Kralj Friderik Viljem I. je organiziral urejeno in učinkovito državo in vojsko. Kralj Friderik II., Veliki, je v mnogih vojnah Avstriji iztrgal bogato Šlezijo, vzpodbudil prvo delitev Poljske in s pridobljenim poljskim ozemljem povezal ozemlje nekdanje Vojvodine Prusije s svojimi matičnimi brandenburškimi posestmi.
V napoleonskih vojnah je Prusiji sprva kazalo slabo, po Napoleonovem zlomu v Rusiji pa je njena vojska prevzela velik delež bremen v bojih za dokončno zmago nad Napoleonom. Na dunajskem kongresu je bila Prusija zato nagrajena z velikimi ozemeljskimi pridobitvami, vključno z več kot polovico kraljevine Saške. Svoja ozemlja je tako strnila od Saške do reke Njemen na vzhodu ter na zahodu oblikovala še veliko ločeno posest v Porenju.
Z nastopom ministrskega predsednika Otta von Bismarcka je Prusija prevzela pobudo pri združevanju nemških držav in leta 1867 ustanovila nacionalno Severnonemško zvezo. Po zmagi v vojni s Francijo (1871) se je pruski kralj Viljem I. okronal za nemškega cesarja. Odtlej je bila kraljevina Prusija največja in vodilna zvezna enota Nemškega cesarstva. Pruski kralj je bil istočasno nemški cesar, pruski ministrski predsednik pa istočasno nemški kancler. Zgodovina Prusije se je stopila z zgodovino Nemškega cesarstva.
Po porazu Nemškega cesarstva v prvi svetovni vojni je republika (Freistaat) Prusija postala največja zvezna dežela Weimarske republike. Hitler si je, potem ko je prišel na položaj nemškega kanclerja, prisvojil pruski upravni aparat in policijo ter z njuno pomočjo dokončno prevzel vso oblast v Nemčiji. Po porazu tretjega rajha v drugi svetovni vojni in njegovi delitvi v štiri okupacijske cone je 25. februarja 1947 Zavezniški nadzorni svet formalno razglasil razpustitev Prusije.