Prva kitajsko-japonska vojna

Prva Kitajsko Japonska vojna (tudi sino-japonska vojna) se je odvijala med kitajsko dinastijo Qing in Japonskim imperijem v obdobju vladavine Meiji za vpliv na Korejskem polotokom, ter se končala z Japonsko zmago. Z zmago si je Japonska priključila Korejski polotok, Tajvan, otok Penghu (Peskadore) in polotok Liaodong.

V prvi polovici 19. stoletja se Japonska odprla svetu in s tem končala šogunsko prevlado ter začela z reformo Meiji (1868), s katero se je hitro modernizirala in militarizirala. Istočasni poskusi reform pod kitajsko dinastijo Qing so spodleteli. Kitajska je bila pred tem priznana kot vodilna sila v Aziji in je dejansko ali formalno nadzorovala veliko okoliških območji med drugimi josonsko Korejo,[Vietnam|Vietnam] in občasno Japonsko. Po izgubljenih opijskih vojnah (1840-1842 in 1859-1860) pa je Japonska zagledala priložnost in se odločila zaseči Korejo, ki je bila izjemno pomembna strateška točka med Kitajsko in Japonsko.^[1]

1. ↑ https://www.thoughtco.com/first^{[mrtva povezava]} -sino-japanese-war-1894-95-195784