Religija v Sloveniji

Religija je igrala pomembno vlogo v zgodovini Slovenije. Razni popisi so skozi čas sledili spremembam v verovanju Slovencev. Državni popis leta 1991 je pokazal, da je 71,6 % Slovencev katoličanov, za 14,6 % Slovencev je bil podatek neznan, 4,2 % Slovencev na vprašanje ni želelo odgovoriti, preostanek se je izrekel za pripadnike manjših verskih skupnosti. Leta 2002 se je za katoličane opredelilo le še 57,8 % Slovencev, poskočil pa je delež ljudi, ki na vprašanje niso želeli odgovoriti (15,7 %), in tistih, ki so se izrekli za ateiste (10,1 %).^[1]

Po anketi Eurobarometra leta 2018 naj bi bilo 73,4 % Slovencev katoličanov, 3,7 % pravoslavcev, muslimanov prav tako 3,7 %. Med ostalimi se večina opredeljuje za ateiste (14,7 %), 3,6 % pa je neuvrščenih.^[2] Novejše raziskave kažejo, da je rimokatolikov 53 %, pravoslavnih 5 %, muslimanov 4 %, protestantov 1 % in ljudi, ki ne pripadajo nobeni verski skupnosti, 30 %. Ob tem je nedeljnikov (rednih obiskovalcev maš) pod 140.000 (manj kot 7 % prebivalcev države, podatek iz leta 2022).^[3]

1. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani :0, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
2. ↑ »GESIS: ZACAT«. zacat.gesis.org. Pridobljeno 11. januarja 2020.
3. ↑ »Število muslimanov se povečuje, a tega se nam ni treba bati«. Dnevnik. 2024. Pridobljeno 15. aprila 2024.