Renij, 75 Re Izgovarjava IPA: [rénij] Videz srebrno sivkast Standardna atomska teža A r, std (Re) 186,207(1)[ 1]
Vrstno število (Z ) 75 Skupina skupina 7 Perioda perioda 6 Blok blok d Razporeditev elektronov [Xe ] 4f14 5d5 6s2 Razporeditev elektronov po lupini 2, 8, 18, 32, 13, 2 Faza snovi pri STP trdnina Tališče 3186 °C Vrelišče 5630 °C Gostota (blizu s.t. ) 21,02 g/cm3 v tekočem stanju (pri TT ) 18,9 g/cm3 Talilna toplota 60,43 kJ/mol Izparilna toplota 704 kJ/mol Toplotna kapaciteta 25,48 J/(mol·K) Parni tlak
P (Pa)
1
10
100
1 k
10 k
100 k
pri T (°C)
3.030
3.341
3.736
4.230
4.854
5.681
Oksidacijska stanja −3, −1, 0, +1, +2, +3, +4 , +5, +6, +7 (rahlo kisel oksid) Elektronegativnost Paulingova lestvica: 1,9 Ionizacijske energije 1.: 760 kJ/mol 2.: 1260 kJ/mol 3.: 2510 kJ/mol (več ) Atomski polmer empirično: 137 pm Kovalentni polmer 151±7 pm Spektralne črte renijaPojavljanje v naravi prvobitno Kristalna struktura heksagonalna gosto zložena (hgz) Hitrost zvoka tanka palica 4700 m/s (pri 20 °C) Temperaturni raztezek 6,2 µm/(m⋅K) Toplotna prevodnost 48,0 W/(m⋅K) Električna upornost 193 nΩ⋅m (pri 20 °C) Magnetna ureditev paramagnetik [ 2] Magnetna susceptibilnost +67,6·10−6 cm3 /mol (293 K)[ 3] Youngov modul 463 GPa Strižni modul 178 GPa Stisljivostni modul 370 GPa Poissonovo razmerje 0,30 Mohsova trdota 7,0 Trdota po Vickersu 1350–7850 MPa Trdota po Brinellu 1320–2500 MPa Številka CAS 7440-15-5 Poimenovanje po reki Ren (v nemščini: Rhein ) Odkritje Masataka Ogawa (1908) Prva izolacija Masataka Ogawa (1919) Poimenoval po Walter Noddack , Ida Noddack , Otto Berg (1925)
Kategorija: Renij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75. To je srebrno siva, težka, prehodna kovina vrste tri v skupini 7 periodnega sistema . Z ocenjeno povprečno koncentracijo 1 del na milijardo (ppb) je renij eden najredkejših elementov v zemeljski skorji. Renij ima tališče 3.186 °C, tretje najvišje tališče med stabilnimi elementi, in drugo najvišje vrelišče 5.630 °C[ 4] . Renij je kemično podoben manganu in tehneciju in se pridobiva predvsem kot stranski produkt pri obdelavi molibdenove in bakrove rude. Renij v svojih spojinah kaže širok spekter oksidacijskih stopenj, ki se gibljejo od -1 do +7.
Renij so odkrili leta 1908, bil je predzadnji odkriti element (zadnji je bil hafnij ). Ime je dobil po reki Ren .
Nikljeve superzlitine renija se uporabljajo za zgorevalne komore, turbinske lopatice in izpušne šobe reaktivnih motorjev . Te zlitine vsebujejo do 6% renija, zaradi česar je konstrukcija reaktivnih motorjev največja posamezna uporaba tega elementa. Druga najpomembnejša uporaba je kot katalizator : renij je odličen katalizator za hidrogeniranje in izomerizacijo in se uporablja na primer pri katalitskem preoblikovanju nafte v bencin. Zaradi nizke razpoložljivosti glede na povpraševanje je renij drag - v letih 2008/2009 je cena dosegla najvišjo vrednost v višini 10.600 ameriških dolarjev za kilogram (4.800 ameriških dolarjev za funt). Zaradi povečanja recikliranja renija in upada povpraševanja po reniju v katalizatorjih je cena renija julija 2018 padla na 2.844 ameriških dolarjev za kilogram (1.290 ameriških dolarjev za funt). [ 5]
↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)« . Pure and Applied Chemistry . 88 (3): 265–91. doi :10.1515/pac-2015-0305 .
↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5 .
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4 .
↑ Zhang, Yiming (11. januar 2011). »Corrected Values for Boiling Points and Enthalpies of Vaporization of Elements in Handbooks« . Journal of Chemical & Engineering Data . 56 .
↑ »BASF Catalysts - Metal Prices« . apps.catalysts.basf.com . Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2021. Pridobljeno 24. marca 2021 .