Rila

Rila
bolgarsko Рила
Strašnoto ezero (Grozno jezero)
Najvišja točka
VrhMusala
Nadm. višina2.925 m
Koordinate42°06′00″N 23°33′00″E / 42.10000°N 23.55000°E / 42.10000; 23.55000
Dimenzije
Dolžina75 km zahod-vzhod
Širina50 km sever-jug
Površina2.629 km2
Geografija
DržavaBolgarija
Geologija
Tip kamningranit, gnajs, kvarc

Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno [ˈriɫɐ]) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka. Leži v jugozahodni Bolgariji in je del masiva Rila – Rodopi. Najvišji vrh je Musala na nadmorski višini 2925 m, kar Rilo uvršča na šesto najvišje gorsko območje v Evropi za Kavkazom, Alpami, Sierra Nevado, Pireneji in Etno. Obsega 2629 km² ozemlja s povprečno nadmorsko višino 1487 m. Domneva se, da je pogorje dobilo ime po istoimenski reki, ki izvira iz starega bolgarskega glagola рыти – 'ríti'.[1][2]

Rila ima obilne vodne vire. Nekatere najdaljše in najgloblje reke na Balkanu izvirajo iz Rile, vključno z rekami Marica, Iskar in Mesta (grško Nestos). Glavno razvodje Bolgarije, ki ločuje povodji Črnega in Egejskega morja, sledi glavnemu grebenu Rile. Na pogorju leži skoraj 200 ledeniških jezer, od katerih je najbolj znanih Sedem rilskih jezer, prelomno območje ob vznožju pa je bogato s termalnimi izviri, vključno z najbolj vročim izvirom v jugovzhodni Evropi Sapareva banja.

Gorsko območje ima raznoliko floro in favno s številnimi endemičnimi in reliktnimi vrstami ter nekaterimi najbolje ohranjenimi gozdovi v državi. Biotsko raznovrstnost in neokrnjene pokrajine varuje narodni park Rila, ki pokriva večji del pogorja, ostalo leži v naravnem parku Rilskega samostana. Poleg tega je še pet naravnih rezervatov: Parangalica, centralni rezervat Rila, samostanski gozd Rila, Ibar in Skakavica.

Najbolj prepoznavna znamenitost gorskega masiva je Rilski samostan, največji in najpomembnejši bolgarski samostan, ki ga je v 10. stoletju ustanovil sveti Janez Rilski. Leta 1983 je bil razglašen za Unescovo svetovno dediščino zaradi svoje izjemne kulturne in duhovne vrednosti. Rila je tudi priljubljena med pohodniki, urejena ima zimskošportna središča, saj gosti najstarejše smučišče v državi, Borovec in zdraviliški turizem. Nekatere najpomembnejše hidroelektrarne v Bolgariji so na vzhodnem delu gorskega območja.

  1. Български етимологичен речник, том 6, Академично издателство "Професор Марин Дринов", София 2002, стр. 256-257
  2. Иван Дуриданов, Южнославянските речни названия и тяхното значение за славянския топонимичен атлас, Славянска филология 3, Българска академия на науките, София 1963, стр.197 Eprints.nbu.bg

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne