Risba

Rísba je izdelek ustvarjalnosti, kakovostna je del likovne umetnosti, izražen s pomočjo risalnih pripomočkov na dvorazsežnem mediju, na ploskev. Človek je risbo najprej oblikoval z roko, z vejo, vrezom kamna na površino. Običajni risalni pripomočki in posledično razvite risarske tehnike so: oglje, grafitni svinčniki, peresa, črnila in čopiči, barvni svinčniki, pasteli, kreda, pastelne krede, polstena peresa, črtalniki ali različna kovinska pisala, na primer srebrna risala.

Umetnik, ki dela ali uporablja risbo, je risar.

Tehnike, ki se jih uporablja pri ustvarjanju risbe imenujemo risarske tehnike.

V risbi se s točko, črto ali linijo lahko izrazi dve osnovni dimenziji: višina in širina. Občutek trodimenzionalnega prostora (globine) se doseže z uporabo pravila geometrijske perspektive.

Če v risbi prevladuje črta oziroma linija kot osnovni likovni element, tako risbo imenujemo linearna. Če je risba izvedena s svetlim in senco oziroma tonirana, se taka risba imenuje tonska ali slikarska risba. Risba je največkrat enobarvna, lahko pa je tudi večbarvna.

Umetniška risba je osnova vsem oblikam likovnega ustvarjanja: grafiki, slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi.

Risba je lahko samostojno in popolnoma dokončano delo ali pa služi kot začetna faza (priprava) pri koncipiranju slike, v fiksiranju določene zamisli in oblike v prostoru.

Kot tudi druga likovna dela, se risbe tematsko delijo na risbe glede na opazovanje in risbe glede na domišljijo (imaginacijo). Risba glede na opazovanje naravnih oblik je sredstvo s katerim se na specifičen (umetniški) način definira odraz stvarnosti.