Robert Betts Laughlin

Robert Betts Laughlin
Rojstvo	1. november 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][3] (74 let) Visalia[d]
Bivališče	ZDA
Narodnost	ameriška
Področja	teoretična fizika
Ustanove	Univerza Stanford
Alma mater	MIT diploma 1972 Univerza Kalifornije, Berkeley doktorat 1979
Disertacija	The structure and excitations of amorphous solids and surfaces (1979)
Mentor doktorske disertacije	John Dimitris Joannopoulos
Doktorski študenti	Giacomo Vacca (2001) Deborah Berebichez (2004)
Poznan po	kvantni Hallov pojav Laughlinova valovna funkcija
Pomembne nagrade	nagrada E. O. Lawrencea (1984) nagrada za kondenzirano snov Oliverja E. Buckleyja (1986) Nobelova nagrada za fiziko (1998) Franklinova medalja (1998)

Robert Betts Laughlin, ameriški fizik, * 1. november 1950, Visalia, Kalifornija, ZDA.

Laughlin je profesor fizike in uporabne fizike Anne T. in Roberta M. Bassa na Univerzi Stanford.^[4] Skupaj s Horstom Ludwigom Störmerjem z Univerze Columbia in Danielom Cheejem Tsuijem z Univerze Princeton je leta 1998 prejel Nobelovo nagardo za fiziko za njihovo razlago ulomljenega kvantnega Hallovega pojava.

Leta 1983 je Laughlin prvi podal valovno funkcijo za več teles, sedaj znano kot Laughlinova valovna funkcija, za ulomljeni kvantni Hallov pojav, s katero je bilo moč pravilno opisati ulomljeni električni naboj, opazovan v poskusih. To stanje so od tedaj interpretirali kot celoštevilski kvantni Hallov pojav sestavljenega fermiona.^[5]

1. ↑ SNAC — 2010.
   d:Track:Q29861311
2. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
   d:Track:Q237227
3. ↑ Munzinger Personen
   d:Track:Q107343683
4. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani s10, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
5. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Jaincf, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).