Romunija

Romunija România
Zastava Grb
Himna: Deșteaptă-te, române! »Zbudi se, Romun!«
Lega Romunije (temnozeleno):   na evropski celini    v Evropski uniji
Glavno mesto	Bukarešta 44°25′N, 26°06′E
Uradni jeziki	romunščina
Demonim(i)	Romun, Romunka
Vlada
• predsednik:	Klaus Iohannis
• predsednik vlade:	Marcel Ciolacu
neodvisnost
• od Osmanskega cesarstva	9. maj 1877
Površina
• skupaj	238.391 km2 (83.)
• voda (%)	3
Prebivalstvo
• popis 2021[1]	19.053.815 (58.)
• gostota	79,9/km2
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)	350,41 mrd. $ (44.)
• skupaj (PKM)	780,80 mrd. $ (36.)
• na preb. (nominal.)	18.413 $ (56.)
• na preb. (PKM)	41.029 $ (50.)
Gini (2021)	34,3[3] srednji
HDI (2021)	0,821[4] zelo visok · 53.
Valuta	romunski lej (RON)
Časovni pas	UTC +2 (EET)
• poletni	UTC +3 (EEST)
Klicna koda	40
Internetna domena	.ro1
Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi .eu.

Romunija (romunsko România) je suverena država v jugovzhodni Evropi. Meji na Črno morje, Bolgarijo, Ukrajino, Madžarsko, Srbijo in Moldavijo. Meri 238.397 km² in ima zmerno celinsko podnebje. Država s približno 20 milijoni prebivalcev je sedma (po izstopu Velike Britanije šesta) najštevilčnejša država članica Evropske unije. Glavno in največje mesto, Bukarešta, je šesto največje mesto v EU z 1.883.425 prebivalci leta 2011.^[5]

Reka Donava, druga najdaljša reka v Evropi, izvira v Nemčiji in teče v jugovzhodni smeri 2857 km skozi deset držav, preden se v Romuniji izlije v delto Donave. Karpati, ki prečkajo Romunijo od severa do jugozahoda, tudi moldavijski del, so dolgi 2444 m.^[6]

Sodobna Romunija je bila ustanovljena leta 1859 z združitvijo podonavskih kneževin Moldavije in Vlaške. Nova država, od leta 1866 uradno imenovana Romunija, se je osamosvojila izpod Osmanskega cesarstva leta 1877. Ob koncu prve svetovne vojne so se Transilvanija (Sedmograška), Bukovina in Besarabija združile s suvereno kraljevino Romunijo. Med drugo svetovno vojno je bila Romunija zaveznica nacistične Nemčije proti Sovjetski zvezi in se je do leta 1944 borila na strani Wehrmachta, nemških oboroženih sil. Ko jo je zasedla Rdeča armada, se je pridružila zavezniškim silam. Romunija je takrat izgubila več ozemelj, Severno Transilvanijo pa je ponovno dobila po vojni. Po vojni je Romunija postala socialistična republika in članica Varšavskega pakta. Po revoluciji leta 1989 je Romunija začela prehod v demokracijo in kapitalistično tržno gospodarstvo.

Romunija je država v razvoju in ena najrevnejših v Evropski uniji, uvrščena je na 50. mesto po indeksu človekovega razvoja,^[7][8] čeprav od leta 2017 njeno gospodarstvo narašča s predvideno letno stopnjo 5 %. Hitra gospodarska rast romunskega gospodarstva v zgodnjih 2000. je pretežno temeljila na storitvah, je proizvajalka in neto izvoznica strojev in električne energije ter vključuje podjetja, kot sta Automobile Dacia in OMV Petrom. Od leta 2004 je članica Nata in je del Evropske unije od leta 2007. Večina prebivalstva so vzhodni pravoslavni kristjani, manjši del, predvsem v Transilvaniji, pa so romunski uniati. Romuni govorijo romunščino, ki je romanski jezik. Kulturna zgodovina Romunije se ponaša z vplivnimi umetniki, glasbeniki, izumitelji in športniki.

1. ↑ »Populaţia rezidentă după etnie (Recensământ 2021)«. www.insse.ro (v romunščini). INSSE. Pridobljeno 21. septembra 2023.
2. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Romania)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
3. ↑ »Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey«. ec.europa.eu. Eurostat. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
4. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
5. ↑ »Archived copy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. novembra 2014. Pridobljeno 28. septembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
6. ↑ »Romania Geography«. aboutromania.com. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2015. Pridobljeno 4. aprila 2015.
7. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 25. aprila 2017. Pridobljeno 24. aprila 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
8. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2017. Pridobljeno 24. septembra 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)