Rotunda (latinsko rotundus) je vsaka stavba krožnega tlorisa, včasih pokrita s kupolo. Lahko se nanaša tudi na okroglo sobo v zgradbi (znan primer je v Kapitol v Washington, D.C.).
Prve oblike rotunde se pojavljajo v mediteranskem neolitiku. V stari egejski, etruščanski in ilirski grobni arhitekturi se pojavi razvitejša centralna oblika, v grški klasični arhitekturi pa se pojavi tholos, okrogel tempelj, ki pa je imel zgornji del v obliki koša. Tudi nadaljnji razvoj rotunde ostaja v okolju Mediterana, pretežno na Apeninskem polotoku (grobnice, templji).
Primer klasične rimske rotunde je Panteon v Rimu zgrajen leta 124. Villa Rotonda (Capra) pri Vicenzi je italijanski renesančni zgled, ki ga je zasnoval vpliven arhitekt Andrea Palladio. Gradnja se je začela leta 1550, stavba ima veliko osrednjo dvorano in nizko kupolo. To so pozneje posnemali angleški arhitekti dvorcev (primer Chiswick House) leta 1725. V vrtovih Chiswick House je rotunda, ki služi kot paviljon.
Včasih se izraz rotunda uporablja tudi za kupolo samo in je območje pod njo ovalno ali okroglo. V tem smislu je kupola katedrale svetega Pavla v Londonu rotunda.[1]