Ruanda

Republika Ruanda Repubulika y'u Rwanda (ruandsko) République du Rwanda (francosko) Jamhuri ya Rwanda (svahilijsko)
Zastava Grb
Geslo: "Ubumwe, Umurimo, Gukunda Igihugu" (Enotnost, delo, domoljubje) (francosko "Unité, Travail, Patriotisme") (svahili: "Umoja, Kazi, Uzalendo")
Himna: "Rwanda Nziza" (lepa Ruanda)
Lega  country2  (dark blue) v {{{region2}}}  (light blue)
Glavno mesto	Kigali 1°56′38″S 30°3′34″E / 1.94389°S 30.05944°E / -1.94389; 30.05944
Uradni jeziki	Kinyarwanda angleščina francoščina svahili
Etnične skupine (1994)	100% Banyarwanda[1] 85% Hutujci 14% Tutsiji 1% Batwa
Demonim(i)	Ruandan/Ruandese
Vlada	Unitarna predsedniška republika pod avtoritarno diktaturo[2][3][4][5][6][7]
• Predsednik	Paul Kagame
• predsednik vlade	Édouard Ngirente
Nastanek
• Kraljestvo Ruanda	15. stoletje
• Del Nemška Vzhodna Afrika	1897–1916
• Del Ruanda-Urundi	1916–1962
• Ruandska revolucija	1959–1961
• Razglašena republika	1. julij 1961
• Neodvisnost od Belgije	1. julij 1962
• Sprejeta v ZN	18. september 1962
• trenutna ustava	26. maj 2003
Površina
• skupaj	26.798[8] km2 (144.)
• voda (%)	6,341
Prebivalstvo
• ocena 2024	13.623.302[9] (76.)
• gostota	517/km2 (22.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	$13,927 mrd[10] (129.)
• skupaj (PKM)	$42,346 mrd[10] (139.)
• na preb. (nominal.)	$1031[10] (167.)
• na preb. (PKM)	$3136[10] (165.)
Gini (2016)	43,7[11] srednji
HDI (2022)	0,548[12] nizek · 161.
Valuta	Ruandanski frank (RWF)
Časovni pas	UTC +2 (CAT)
Format datuma	dd/mm/yyyy
Klicna koda	+250
Internetna domena	.rw

Ruanda, uradno Republika Ruanda, je celinska država Velikem tektonskem jarku v Vzhodni Afriki, kjer se območje Afriških Velikih jezer zliva v jugovzhodno Afriko. Ruanda, ki leži nekaj stopinj južno od ekvatorja, meji na Ugando, Tanzanijo, Burundi in Demokratično republiko Kongo. Je visoko dvignjena, zaradi česar jo imenujejo dežela tisočerih gričev (francosko pays des mille collines), z njeno geografijo, kjer prevladujejo gore na zahodu in savana na jugovzhodu, s številnimi jezeri po vsej državi. Podnebje je zmerno do subtropsko, vsako leto z dvema deževnima in dvema sušnima sezonama. Je najgosteje poseljena celinska afriška država; med državami, večjimi od 10.000 km², je peta najgosteje poseljena država na svetu. Njeno glavno in največje mesto je Kigali.

Ruando upravlja RPF kot dejansko enostrankarsko državo od leta 1994 z nekdanjim poveljnikom Paulom Kagamejem kot predsednikom od leta 2000. Državo že od predkolonialnih časov vodi vrsta centraliziranih avtoritarnih vlad. Čeprav ima Ruanda nizko stopnjo korupcije v primerjavi s sosednjimi državami, se uvršča med najnižje v mednarodnih meritvah preglednosti vlade, državljanskih svoboščin in kakovosti življenja. Prebivalstvo je mlado in pretežno podeželsko; Ruanda ima eno najmlajših prebivalcev na svetu. Ruandci izhajajo iz samo ene kulturne in jezikovne skupine, Banyarwanda. Vendar znotraj te skupine obstajajo tri podskupine: Hutujci, Tutsiji in Batwa. Batwa so v gozdu živeče pigmejsko ljudstvo in se pogosto šteje za potomce najzgodnejših prebivalcev Ruande. Krščanstvo je največja religija v državi; glavni in nacionalni jezik je kinyarwanda, ki ga govorijo domači Ruandci, angleščina, francoščina in svahili pa služijo kot dodatni uradni tuji jeziki.

Gospodarstvo Ruande temelji predvsem na samooskrbnem kmetijstvu. Kava in čaj sta glavni tržni poljščini, ki ju izvaža. Turizem je hitro rastoči sektor in je zdaj največji vir deviznih prihodkov v državi. Glede na zadnjo raziskavo v letih 2019/20 je večdimenzionalna revščina prizadela 48,8 % prebivalstva, dodatnih 22,7 % pa je ranljivih zanjo.

Država je članica Afriške unije, Združenih narodov, Skupnosti narodov (ena redkih držav članic, ki nima nobenih zgodovinskih povezav z Britanskim imperijem), COMESA, OIF in Vzhodnoafriške skupnosti.

1. ↑ »Rwanda: A Brief History of the Country«. United Nations. Arhivirano iz spletišča dne 15. julija 2023. Pridobljeno 4. aprila 2018. By 1994, Rwanda's population stood at more than 7 million people comprising 3 ethnic groups: the Hutu (who made up roughly 85% of the population), the Tutsi (14%), and the Twa (1%).
2. ↑ Thomson, Susan (2018). Rwanda: From Genocide to Precarious Peace. Yale University Press. str. 185. ISBN 978-0-300-23591-3. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2023. Pridobljeno 11. novembra 2023.
3. ↑ Sebarenzi, Joseph; Twagiramungu, Noel (8. april 2019). »Rwanda's economic growth could be derailed by its autocratic regime«. The Conversation. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2023. Pridobljeno 5. septembra 2023.
4. ↑ Waldorf, Lars (2005). »Rwanda's failing experiment in restorative justice«. Handbook of Restorative Justice. Routledge. str. ?. ISBN 978-0-203-34682-2.
5. ↑ Beswick, Danielle (2011). »Aiding State Building and Sacrificing Peace Building? The Rwanda–UK relationship 1994–2011«. Third World Quarterly. 32 (10): 1911–1930. doi:10.1080/01436597.2011.610593. ISSN 0143-6597. S2CID 153404360.
6. ↑ Bowman, Warigia (2015). Four. Imagining a Modern Rwanda: Sociotechnological Imaginaries, Information Technology, and the Postgenocide State. University of Chicago Press. str. 87. doi:10.7208/9780226276663-004 (neaktivno 1. november 2024). ISBN 978-0-226-27666-3. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2023. Pridobljeno 5. septembra 2023.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neaktiven DOI (november 2024) (povezava)
7. ↑ Reyntjens, Filip (2011). »Behind the Façade of Rwanda's Elections«. Georgetown Journal of International Affairs. 12 (2): 64–69. ISSN 1526-0054. JSTOR 43133887. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2023. Pridobljeno 5. septembra 2023.
8. ↑ https://au.int/ar/countryprofiles/republic-rwanda
9. ↑ »Rwanda«. Svetovni podatkovnik (2025 izd.). Centralna obveščevalna agencija. Pridobljeno 6. maja 2024. (prior to 1994, it's area was 26,798 km2)
10. ↑ ^{10,0 10,1 10,2 10,3} »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Rwanda)«. IMF.org. International Monetary Fund. 10. oktober 2023. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2023. Pridobljeno 17. oktobra 2023.
11. ↑ World Bank (XII). sfn error: no target: CITEREFWorld_Bank_(XII) (pomoč)
12. ↑ »Human Development Report 2023/24«. United Nations Development Programme. 13. marec 2024. Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2024. Pridobljeno 22. marca 2023.