Ruska invazija na Ukrajino

Ruska invazija na Ukrajino (2022)
Del rusko-ukrajinske vojne
Zemljevid Ukrajine na 8. februar 2025 z označenimi območji:   pod neprekinjenim nadzorom Ukrajine   ukrajinsko ozemlje okupirano s strani Rusije   osvobojeno ukrajinsko ozemlje (podrobnejši zemljevid (v angleščini))
Datum 24. februar 2022 – danes (70002000000000000002 leti in 7002350000000000000350 dni) Prizorišče Ukrajina, Rusija, Črno morje Status Aktualen (seznam vojaških spopadov · časovnica)
Udeleženci
Rusija Donecka LR [a] Luganska LR[a]  Severna Koreja (po oktobru 2024, pred tem podpirala)[b] Podpira jo:  Belorusija[c]  Iran[13]	Ukrajina Podpirajo jo:  Evropska unija  NATO[14] in drugi (→ Zunanja podpora)
Poveljniki in vodje
Vladimir Putin Aleksander Dvornikov Genadij Židko Sergej Surovikin Valerij Gerasimov	Volodimir Zelenski Oleksandr Sirski Valerij Zalužni
Moč
Pred invazijo na meji: 169.000–190.000[d][15][16] Pred invazijo skupno: 900.000 vojakov[17] 554.000 paravojakov[17] Februarja 2023: 300.000+ aktivnih vojakov v Ukrajini[18]	Pred invazijo: 196.600 vojakov[19] 102.000 paravojakov[19] Skupno julija 2022: do 700.000[20] Skupno septembra 2023: preko 800.000[21]
Žrtve in izgube
Poročila se razlikujejo. Glej žrtve za več podrobnosti.

Rusija je 24. februarja 2022 po razglasitvi »specialne vojaške operacije« napadla Ukrajino in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinsko vojno, ki se je začela leta 2014. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni,^[22][23][24] je zahtevala več desettisoč civilnih ter več stotisoč vojaških življenj. Ruska vojska v letu 2025 okupira okoli 20 % ukrajinskega ozemlja. Od 41 milijonov prebivalcev Ukrajine je bilo približno 8 milijonov Ukrajincev notranje razseljenih, več kot 8,2 milijona pa jih je do aprila 2023 zbežalo iz države, kar je povzročilo največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Pred dokončnim propadom sporazumov iz Minska je konec leta 2021 Rusija nakopičila vojake blizu ukrajinskih meja in podala zahteve, vključno s prepovedjo pridružitve Ukrajine vojaški zvezi NATO. Po tem ko je večkrat zanikal načrte za napad na Ukrajino, je ruski predsednik Vladimir Putin 24. februarja 2022 napovedal »posebno vojaško operacijo« z besedami, da naj bi podprla odcepljeni republiki Doneck in Lugansk, ki ju podpira Rusija in katerih paravojaške sile so se borile proti Ukrajini v vojni v Donbasu od leta 2014. Putin je zagovarjal iredentistična stališča, izpodbijal državnost Ukrajine^[25] in trdil, da v Ukrajini vladajo neonacisti, ki preganjajo etnično rusko manjšino. Dejal je, da je cilj »demilitarizacija« in »denacifikacija« Ukrajine. Ruski zračni napadi in kopenska invazija so potekali na severni fronti iz Belorusije proti prestolnici Kijevu, na južni fronti iz Krima in na vzhodni fronti iz Donbasa proti Harkovu. Ukrajina je uvedla vojno stanje, ukazala splošno mobilizacijo in prekinila diplomatske odnose z Rusijo.

Ruske enote so se do aprila 2022 umaknile s severne fronte, potem ko so naletele na logistične težave in močan ukrajinski upor. Po njihovem umiku je bil odkrit pokol v Buči. Na jugovzhodu je Rusija začela ofenzivo v Donbasu in po uničujočem obleganju zavzela Mariupol. Rusija je nadaljevala z bombardiranjem vojaških in civilnih ciljev daleč od fronte in v zimskih mesecih udarila po energetskem omrežju. Konec leta 2022 je Ukrajina sprožila uspešni protiofenzivi na jugu in vzhodu ter osvobodila večji del Harkovske oblasti. Kmalu zatem je Rusija napovedala nezakonito priključitev štirih delno okupiranih provinc. Novembra je Ukrajina povrnila nadzor nad mestom Herson. Junija 2023 je Ukrajina sprožila še eno protiofenzivo na jugovzhodu, a dosegla le malo uspehov. Po majhnem, a vztrajnem ruskem napredovanju na vzhodu v prvi polovici leta 2024 je Ukrajina avgusta istega leta začela čezmejno ofenzivo na rusko Kursko oblast.

Invazijo je mednarodna skupnost močno obsodila. Generalna skupščina Združenih narodov je marca 2022 sprejela resolucijo, v kateri je obsodila napad in zahtevala popoln umik ruskih sil. Mednarodno sodišče je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, Svet Evrope pa je Rusijo izključil. Številne države so uvedle sankcije proti Rusiji in njeni zaveznici Belorusiji ter Ukrajini zagotovile humanitarno in vojaško pomoč. Protesti so potekali po vsem svetu, v Rusiji pa so se protestniki soočili z množičnimi aretacijami in povečano cenzuro medijev. Dostop do ruskih medijev je bil zaradi širjenja propagande onemogočen v Evropski uniji. Z vojno povezane motnje v ukrajinskem kmetijstvu in ladijskem prometu so prispevale k svetovni prehranski krizi, z vojno povezana okoljska škoda pa je bila opisana kot ekocid. Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo o morebitnih zločinih proti človeštvu, vojnih zločinih, ugrabitvah otrok in genocidu med invazijo ter izdalo šest nalogov za prijetje: za Putina in Marijo Lvovo-Belovo ter za vojaške uradnike Sergeja Kobilaša, Viktorja Sokolova, Sergeja Šojguja in Valerija Gerasimova.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).

1. ↑ »North Korean forces are backing Russia inside Ukraine, officials say«. The Washington Post (washingtonpost.com). 11. oktober 2024.
2. ↑ »Nordkorea soll Waffen für Russlands Krieg gegen die Ukraine geliefert haben«. Der Spiegel (online). 13. oktober 2023.
3. ↑ Predloga:Literatur
4. ↑ Schwirtz, Michael; Barnes, Julian E. (5. november 2024). »North Korea Enters Ukraine Fight for First Time, Officials Say«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 28. januarja 2025.
5. ↑ »About 1,000 North Koreans killed fighting Ukraine in Kursk, officials say«. www.bbc.com (v britanski angleščini). 22. januar 2025. Pridobljeno 28. januarja 2025.
6. ↑ »Ukraine says 2 North Korean soldiers captured – DW – 01/12/2025«. dw.com (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2025.
7. ↑ »Seoul says 300 North Korean soldiers killed, 2,700 wounded fighting Ukraine«. Al Jazeera (v angleščini). Pridobljeno 28. januarja 2025.
8. ↑ Lister, Tim; Kesa, Julia (24. februar 2022). »Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders«. Kyiv: CNN. Arhivirano iz spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
9. ↑ Murphy, Palu (24. februar 2022). »Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
10. ↑ Rodionov, Maxim; Balmforth, Tom (25. februar 2022). »Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 25. februarja 2022.
11. ↑ »Missiles launched into Ukraine from Belarus«. BBC News. 27. februar 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 27. februarja 2022.
12. ↑ »Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv«. Time. 1. marec 2022. Arhivirano iz spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno 1. marca 2022.
13. ↑ »Verstärkte Drohnenkooperation zwischen Russland und dem Iran«. mena-watch. 25. avgust 2023. Pridobljeno 23. aprila 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
14. ↑ »NATO will Ukraine weiter unterstützen« [NATO želi Ukrajino še naprej podpirati]. Deutschlandfunk (v nemščini). 29. november 2023. Pridobljeno 30. novembra 2023.
15. ↑ Bengali, Shashank (18. februar 2022). »The U.S. says Russia's troop buildup could be as high as 190,000 in and near Ukraine«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 18. februarja 2022. Pridobljeno 18. februarja 2022.
16. ↑ Hackett, James, ur. (Februar 2021). The Military Balance 2021 (1st izd.). Abingdon, Oxfordshire: International Institute for Strategic Studies. str. 68. ISBN 978-1-03-201227-8. OCLC 1292198893. OL 32226712M.
17. ↑ ^{17,0 17,1} The Military Balance 2022. International Institute for Strategic Studies. Februar 2022. ISBN 9781000620030 – prek Google Books.
18. ↑ »Russian Offensive Campaign Assessment, May 30, 2023«. Institute for the Study of War. Pridobljeno 31. maja 2023.
19. ↑ ^{19,0 19,1} The Military Balance 2022. International Institute for Strategic Studies. Februar 2022. ISBN 9781000620030 – prek Google Books.
20. ↑ "Ukraine", The World Factbook, Central Intelligence Agency, 2023-01-18, retrieved 2023-01-19
21. ↑ »Swimming rivers and faking illness to escape Ukraine's draft«. BBC News (v britanski angleščini). 17. november 2023. Pridobljeno 17. novembra 2023.
22. ↑ Plokhy, Serhii (16. maj 2023). The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl. Penguin Books. ISBN 978-1-80206-179-6. ... If the collapse of the USSR was sudden and largely bloodless, growing strains between its two largest successors would develop into limited fighting in the Donbas in 2014 and then into all-out warfare in 2022, causing death, destruction, and a refugee crisis on a scale not seen in Europe since the Second World War.
23. ↑ Ramani, Samuel (13. april 2023). Putin's War on Ukraine: Russia's Campaign for Global Counter-Revolution. Hurst Publishers. ISBN 978-1-80526-003-5. ... However, the scale of Russia's invasion of Ukraine is unprecedented in modern history and, in terms of human costs, is Moscow's largest military intervention in the post-1945 period. ...
24. ↑ D'Anieri, Paul (23. marec 2023). Ukraine and Russia. Cambridge University Press. ISBN 978-1-009-31550-0. ... . Russia had done the unthinkable, deliberately starting the biggest war in Europe since World War II. ...
25. ↑ Schwirtz, Michael; Varenikova, Maria; Gladstone, Rick (22. februar 2022). »Putin Calls Ukrainian Statehood a Fiction. History Suggests Otherwise«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 11. januarja 2025.