Sakoku

Zgodovina Japonske
Obdobja Paleolitik 35.000 – 14.000 pr. n. št. Džomon 14.000 – 300 pr. n. št. Jajoi 300 pr. n. št. – 300 n. št. Kofun 300–538 Asuka 538–710 Nara 710–794 Heian 794–1185 Kamakura 1185–1333 Obnova Kenmu 1333–1336 Muromači (Ašikaga) Nanboku-cčo Sengoku 1336–1573 Azuči-Momojama Nanban trgovanje 1573–1603 Edo (Tokugava) Sakoku Konvencija v Kanagavi Bakumacu 1603–1868 Meidži Obnova 1868–1912 Taišo 1. svetovna vojna 1912–1926 Šova Finančna kriza Militarizem Pacifiška vojna (2. svetovna vojna) Okupacija Finančni mehurček 1926–1989 Heisei Izgubljeno desetletje 1989–2019 Reiva od 2019
Teme potresi ekonomija izobraževanje imperij zgodovinopisje vojaštvo pomorstvo povojno obdobje
Zgodovina Japonske Seznam slovenskih besed japonskega izvora Japonska leta po gregorijanskem koledarju
p p u

Sakoku (鎖国, dobesedno »priklenjena država«) je bila izolacionistična zunanja politika japonskega Šogunata Tokugava, v okviru katere so bili 265 let v obdobju Edo (od 1603 do 1868) odnosi in trgovina med Japonsko in drugimi državami resno omejeno in skoraj vsem tujim državljanom je bil prepovedan vstop na Japonsko, navadnim Japoncem pa je bilo prepovedano zapustiti državo.

Politiko je sprejela šogunska vlada (ali bakufu (幕府)) pod vodstvom Tokugave Iemicuja s številnimi edikti in politikami od 1633 do 1639 in se je končala po letu 1853, ko je Perryjeva ekspedicija, ki ji je poveljeval Matthew C. Perry, izsilila odprtje Japonske (bakumatsu 幕末, konec bakufu) za ameriško (in posledično zahodno) trgovino prek niza pogodb, imenovanih Kanagavska pogodba.

Pred tem je bilo obdobje večinoma neomejene trgovine in razširjenega piratstva. Japonski pomorščaki in trgovci so potovali po Aziji, včasih so v določenih mestih oblikovali skupnosti Nihonmači, medtem ko so uradna veleposlaništva in odposlanci obiskali azijske države, Novo Španijo (znano kot Mehika od začetka 19. stoletja) in Evropo. To obdobje je bilo znano tudi po velikem številu tujih trgovcev in piratov, ki so prebivali na Japonskem in bili aktivni v japonskih vodah.

Izraz sakoku izvira iz rokopisnega dela Sakoku-ron (鎖国論), ki ga je leta 1801 napisal japonski astronom in prevajalec Šizuki Tadao. Šizuki je besedo izumil med prevajanjem del nemškega popotnika Engelberta Kaempferja iz 17. stoletja o Japonski.^[1]

Japonska pod politiko sakoku ni bila popolnoma izolirana. Sakoku je bil sistem, v katerem so šogunat in nekatere fevdalne domene (han) postavljali stroge predpise o trgovini in zunanjih odnosih. Prek pristanišča Nagasaki na skrajnem zahodu Japonske, kjer so živeli Kitajci, je potekala obsežna trgovina s Kitajsko. Politika je navajala, da je edini dovoljeni evropski vpliv nizozemska postojanka Dedžima v Nagasakiju. Zahodne znanstvene, tehnične in medicinske inovacije so pritekle na Japonsko skozi Rangaku ("nizozemsko učenje"). Trgovina s Korejo je bila omejena na domeno Cušima (danes del prefekture Nagasaki), diplomatske izmenjave pa so potekale prek Joseon Tongsinsa (misije dobre volje) iz Koreje. Trgovina z ljudstvom Ainu je bila omejena na domeno Macumae na Hokaidu, trgovina s kraljestvom Rjūkjū pa je potekala v domeni Sacuma (današnja prefektura Kagošima).^[2] Poleg teh neposrednih komercialnih stikov v obrobnih provincah so trgovske države pošiljale redne misije k šogunu v Edo in na grad Osaka.

Poleg tega je Kitajska pod dinastijama Ming in Čing ter Joseon izvajala izolacijonistično politiko pred Japonsko, začenši z Mingom, ki je izvajal Haidžin (海禁 prepoved plovbe) od leta 1371. Za razliko od sakoku so Kitajci in Korejci prav tako prepovedali tuje vplive zunaj vzhodne Azije, medtem ko je Rangaku dovolil preučevanje zahodnih idej na Japonskem, razen krščanstva. Kitajska je bila po porazu v prvi opijski vojni prisiljena odpreti se s pogodbo iz Nankinga in poznejšimi pogodbami. Joseon, ki si je pridobil sloves puščavskega kraljestva, je Japonska v japonsko-korejski pogodbi iz leta 1876 izgnala izolacionizem, pri čemer je uporabila diplomacijo topovskih čolnov, ki so jo uporabile Združene države, da so Japonsko prisilile k odprtju.

1. ↑ Gunn, Geoffrey C (2003), First globalization: the Eurasian exchange, 1500 to 1800, str. 151, ISBN 9780742526624
2. ↑ Jalal, Ibrahim (2021) Hokkaido - A History of Japan's Northern Isle and its People. Earnshaw Books. pp 43-44