Sarajevo

Sarajevo Сарајево
Mesto
Od zgoraj navzdol, z leve proti desni: pogled na središče mesta; Latinski most; Sebilj na Baščaršiji; Carjeva džamija; stolnica Srca Jezusovega; pravoslavna Stolna cerkev
Zastava Grb
Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine
Koordinati: 43°52′N 18°25′E / 43.867°N 18.417°E / 43.867; 18.417
Država	Bosna in Hercegovina
Entiteta	Federacija Bosne in Hercegovine
Kanton	Sarajevski kanton
Upravljanje
• Župan	Predrag Puharić (SDP BiH)
Površina [1]
• Urbano	141,5 km2
Nadm. višina	500 m
Prebivalstvo  (2013)[2]
• Mesto	411.161
• Gostota	2.202,9 preb./km2
• Urbano	419.957
• Urbana gostota	3.000 preb,/km2
• Metropolitansko obm.	555.210
Demonim	Sarajevčan, Sarajevčanka
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Omrežna skupina	+387 (0)33
Spletna stran	www.sarajevo.ba

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine. Leži v kotlini, ki jo obkroža Dinarsko gorstvo, v vzhodnem delu države v osrčju Balkanskega polotoka; skozenj teče reka Miljacka. Ob popisu leta 1991 je mesto imelo 416.000 prebivalcev (527.000 z okoliškimi občinami), leta 2013 in 2019 pa 275.000 v samem mestu (v urbanem območju 405.000, v metropolitanskem pa čez 550.000). Med vojno v BiH v začetku 1990-ih in po njej je precej prebivalcev odšlo v tujino, s tem se je mestno prebivalstvo znatno zmanjšalo.

Sarajevo je nastalo v 15. stoletju kot osmanska trdnjava, ko se je Osmansko cesarstvo razširilo v Evropo. V svoji zgodovini je večkrat pridobilo mednarodno veljavo. Leta 1885 je bilo prvo mesto v Evropi in drugo na svetu, ki je imelo stalno električno tramvajsko omrežje, takoj za San Franciscom.^[3] Leta 1914 je bilo prizorišče atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne, njena posledica pa je bil konec avstro-ogrske vladavine v Bosni in nastanek večkulturne države Kraljevine Jugoslavije.

Kasneje, po drugi svetovni vojni, je Sarajevo znotraj druge Jugoslavije postalo glavno mesto Socialistične republike Bosne in Hercegovine, kar je povzročilo hitro rast prebivalstva ter z naložbami v infrastrukturo in gospodarstvo tudi razvoj podjetij. Gostilo je zimske olimpijske igre 1984, ki so bile vrhunec zanj zelo uspešnega obdobja. Po razpadu Jugoslavije in izbruhu jugoslovanskih vojn pa je doživelo najdaljše obleganje prestolnice v zgodovini sodobnega vojskovanja v skupnem trajanju 1425 dni, od aprila 1992 do februarja 1996. S povojno obnovo, ki je sledila, je Sarajevo postalo najhitreje rastoče mesto v Bosni in Hercegovini.^[4]

Sarajevo je politično, finančno, socialno in kulturno središče Bosne in Hercegovine ter vidno središče kulture na Balkanu. Na področju zabave, medijev, mode in umetnosti vpliva na celotno regijo.^[5][6] Je sedež najpomembnejše in najstarejše bosansko-hercegovske univerze – Univerze v Sarajevu, Akademije znanosti in umetnosti BiH (ANU BiH), osrednjega državnega muzeja, gledališča, opere in drugih ustanov državnega pomena. Zaradi svoje dolge zgodovine verske in kulturne raznolikosti se Sarajevo včasih imenuje »Jeruzalem Evrope« ali »Jeruzalem Balkana«.^[7] Je eno redkih večjih evropskih mest, ki ima v isti soseski mošejo, katoliško cerkev, vzhodno pravoslavno cerkev in sinagogo.^[8]

1. ↑ Uradna stran mesta Sarajevo. About Sarajevo.Sarajevo Top city guide. Pridobljeno 4. 3. 2007.
2. ↑ »Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini: Rezultati popisa« (PDF). Agencija za statistiko Bosne in Hercegovine. 2013. Pridobljeno 28. julija 2021.
3. ↑ Lonely Planet: Best Cities in the World. Lonely Planet. 2006. ISBN 978-1-74104-731-8.
4. ↑ Kelley, Steve. "Rising Sarajevo finds hope again" Arhivirano 16 January 2008 na Wayback Machine., The Seattle Times. Retrieved on 19 August 2006.
5. ↑ »Sarajevo: The economic, administrative, cultural and educational center of Bosnia and Herzegovina«. Mediterranea News. 12. maj 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2012. Pridobljeno 5. aprila 2012.
6. ↑ »Sarajevo Official Web Site : Economy«. Sarajevo.ba. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2012. Pridobljeno 5. aprila 2012.
7. ↑ Benbassa, Esther; Attias, Jean-Christophe (2004). The Jews and their Future: A Conversation on Judaism and Jewish Identities. London: Zed Books. str. 27. ISBN 978-1-84277-391-8. Sarajevo.
8. ↑ Malcolm, Noel (1996). Bosnia: A Short History (Paperback izd.). London: NYU Press. str. 107, 364. ISBN 978-0-8147-5561-7.