Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr. n. št.). Na čelu satrapije je bil satrap, ki je skrbel za upravo in finance.
Satrapije so poznali že v Medijskem cesarstvu pred letom 648 pr. n. št. prvo obsežno delitev Perzijskega cesarstva na satrapije pa se je začela v času Kira II. Velikega okrog leta 530 pr. n. št. Sistem satrapij so za njim prevzeli vsi njegovi nasledniki: Aleksander Veliki, Parti in Sasanidi.
Število satrapij se je stalno spreminjalo. Za obdobje Ahemenidov je na razpolago več seznamov satrapij, od katerih so najbolj znani
- Darejev napis v Behistunu
- seznam davkoplačevalcev v Zgodovini grškega raziskovalca Herodota
- seznam perzijskih vojaških enot v istem Herodotovem delu
- napis na Darejevi grobnici v Naqš-i Rustamu
- Kserksov napis v Daivi
Mnogo satrapij je omenjenih tudi v knjigi Anabasis, ki jo je napisal Arijan iz Nikomedije o Aleksandru Velikemu. Našteto gradivo omogoča dober pregled dvestoletnaga razvoja teritorijalnih enot perzijskega cesarstva.
V Partskem cesarstvu je bilo po podatkih Plinija Starejšega osemnajst satrapij.