Saule (litovsko Saulė) je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona. Je boginja življenja in plodnosti, topline in zdravja, pa tudi zavetnica nesrečnikov, posebej sirot.
Omenjena je v enem najzgodnejših pisnih virov o litovski mitologiji. Sodeč po prevodu zapisa kronista Joanesa Malalasa iz Antiohije iz leta 1261 je šibki kovač Teliavelis naredil Sonce in ga vrgel v nebo.[1] Tudi misijonar Hieronim Praški, ki je tri leta poskušal pokristjaniti Litvo, je kasneje zapisal mit o Saule: po njem jo je mogočen kralj zaprl v stolp, od koder jo je rešil zodiak z orjaškim kladivom. Hieronim je prisegel, da je osebno videl to kladivo, ki so ga častili domačini.[2]
Samostalnik Saulė/Saule, ki izvira iz proto-baltskega imena *Sauliā > *Saulē, je ohranjen v litovski in latvijski besedi za Sonce.[3] Nanje se nanaša tudi beseda za »svet« v obeh jezikih, pasaulis oz. pasaule, kar dobesedno pomeni »[kraj] pod Saule«.