Sedemletna vojna

Sedemletna vojna
Koaliciji držav v sedemletni vojni in razsežnost njunih ozemelj: modro: Velika Britanija, Prusija, Portugalska in manjše zaveznice zeleno: Francija, Španija, Avstrija, Rusija in manjše zaveznice.
Datum 1756–1763 Prizorišče Evropa, Afrika, Indija, Severna Amerika, Južna Amerika, Filipini Izid Pariški sporazum Hubertusburški sporazum Ozemeljske spremembe Britanija in Španija pridobita večino francoskih kolonij v Severni Ameriki. Pruski nadzor nad večino Šlezije je nespremenjen.
Udeleženci
Prusija Kraljestvo Velike Britanije s kolonijami Hanover Irokeška konfederacija Portugalska Braunschweig-Wolfenbüttel Hesse-Kassel	Avstrijska monarhija s podporo vojske Svetega rimskega cesarstva [1] Francija s kolonijami Ruski imperij  Švedska Španija s kolonijami Saška Neapeljsko kraljestvo Sardinsko kraljestvo
Poveljniki in vodje
Friderik II. Friedrich Wilhelm von Seydlitz Jurij II. Jurij III. John Manners Edward Boscawen Baron Clive James Wolfe † Baron Amherst Edward Braddock † Ferdinand von Braunschweig-Wolfenbüttel	Leopold Joseph von Daun Franz Moritz von Lacy Charles Alexander of Lorraine Ernst von Laudon Ludvik XV. Louis-Joseph de Montcalm † Elizabeta Peter Semjonovič Saltikov Aleksander Vasiljevič Suvorov Friderik Avgust II.

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, globalna vojna, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah in zajemala skoraj vse velesile takratnega sveta.^[2]

V Evropi je bil v ospredju spor med Avstrijo in Prusijo za oblast v Šleziji; ta del vojne se imenuje tudi tretja šlezijska vojna. V Severni Ameriki so potekali boji med Veliko Britanijo in Francijo ter staroselci, kar imenujemo francoska in indijanska vojna. ^[3]Na morjih in v kolonijah sta se za kolonialno posest in za prevlado v pomorski trgovini bojevali predvsem Velika Britanija in Francija. Leta 1762 pa je na stran francoske koalicije vstopila Španija in z napadom na Portugalsko med drugim odprla novo bojišče v kolonijah Južne Amerike.

Vojna je prinesla največ koristi Veliki Britaniji; Francija ji je morala prepustiti večino svojih posesti v Severni Ameriki in Indiji; dobila je popoln nadzor nad prekomorsko trgovino. Avstrija se je morala dokončno odpovedati Šleziji v korist Prusije, ki je postala ena od petih evropskih velesil. Vojna je pokazala, da je lahko vpliv Rusije na dogajanja v Evropi odločilen.

Vojna je slovenske dežele prizadela z večjimi davki, slovenski vojaki pa so sodelovali v bojih na Češkem in v Šleziji.

1. ↑ George Ripley, Charles Anderson Dana, The American Cyclopaedia, New York, 1874, str. 250, »...standard za Francijo je bila bela, posipana z lilijami...«. * [1] Arhivirano 2008-01-16 na Wayback Machine. Izvirna francoska zastava je bila posejana z lilijami. * [2]:na zadnji strani piše: »Le pavillon royal était véritablement le drapeau national au dix-huitième siecle...Vue du chateau d'arrière d'un vaisseau de guerre de haut rang portant le pavillon royal (blanc, avec les armes de France).«[3] iz Enciklopedije Britannica 1911: »Bojno zastavo francoskih kraljev in okvir St Martin so zamenjali z belim standardom posutim z lilijami proti koncu 16. stoletja, ko je Henrik III., zadnji iz rodbine Valoijskih, prišel na prestol. To je privedlo do tribarvnice.«
2. ↑ »Seven Years' War | Definition, Summary, Timeline, Causes, Effects, Maps, Significance, & Facts | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). 14. september 2024. Pridobljeno 16. oktobra 2024.
3. ↑ »Seven Years' War | Definition, Summary, Timeline, Causes, Effects, Maps, Significance, & Facts | Britannica«. www.britannica.com (v angleščini). 14. september 2024. Pridobljeno 16. oktobra 2024.