Sekmet

Sekmet
Boginja ognja, vojne, plodnosti in zdravilstva
Boginja Sekmet z glavo levinje, sončnim diskom ureusom na glavi
Ime v hieroglifih
Kultno središče	Memfis, Leontopolis
Simbol	sončni disk, rdeča obleka, levinja
Osebne informacije
Starši	Hut-Heru in Ra ali Heru Sa-Aset
Sorojenci	Bastet, Maat, Konsu, Šu in Tefnut
Partner	Ptah
Otroci	Nefertem

Sekmet ali Sakmis,^[1] dobesedno Močna, je bila egipčanska boginja bojevnica in boginja zdravja. Upodobljena je kot levinja, najbolj okrutna lovka, kar so jih poznali Egipčani. Njen dih naj bi ustvaril puščavo. Nanjo so gledali kot na zaščitnico faraonov in njihovo voditeljico v vojskovanju.

Njen kult je začel prevladovati, ko je prvi faraon dvanajste dinastije Amenemhet I. (vladal 1991-1962 pr. n. št.) preselil prestolnico Egipta v Ititavi, kamor se je hkrati preselilo tudi središče njenega kulta. Religija, vladarjeva rodbina in njena oblast so se v približno treh tisočletjih obstoja Starega Egipta stalno prepletali.

Sekmet je bila tudi sončno božanstvo. Pogosto so jo omenjali kot hčerko sončnega boga Raja in jo povezovali z boginjama Hator in Bastet. Nosila je sončni disk in ureus, ki jo je povezoval z boginjo Vadžet in kraljevo družino. S temi atributi bi lahko bila božanska razsodnica boginje Maat (Pravica ali Red) v Ozirisovi sodni dvorani. Slednje jo je povezovalo tudi z boginjo Tefnut.

1. ↑ Sekhmet. Dictionary.com. Random House. 2012.