Severno morje | |
---|---|
Lega | Zahodna in Severna Evropa |
Koordinate | 56°N 3°E / 56°N 3°E |
Vrsta | morje |
Glavni dotoki | Baltsko morje, Elbe, Weser, Ems, Ren/Waal, Meuse, Šelda, Spey, Don, Dee, Tay, Forth, Tyne, Wear, Tees, Humber, Temza |
Države porečja | Združeno Kraljestvo (predvsem Anglija in Škotska), Norveška, Danska, Nemčija (predvsem Spodnja Saška in Schleswig-Holstein), Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, Švica, Italija, Liechtenstein, Avstrija, Češka |
Maks. dolžina | 960 km |
Maks. širina | 580 km |
Površina | 570.000 km2 |
Povp. globina | 95 m |
Maks. globina | 700 m |
Količina vode | 54.000 km3 |
Slanost | 3,4 to 3,5% |
Maks. temperatura | 18 °C |
Min. temperatura | 6 °C |
Viri | Seatemperature.org in Royal Belgian Institute of Natural Sciences |
Severno morje [séverno mórje] je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu. Njegov stranski odcep je ožina Skagerrak med Dansko, Norveško in Švedsko, ki se prek ožin Kattegat, Øresund, Mali Belt in Veliki Belt povezuje z Baltskim morjem. Na jugu se Severno morje z ostalim delom Atlantika povezuje prek Dovrskih vrat in Rokavskega preliva, na severu pa prek Norveškega morja.
Glavne reke, ki se izlivajo v Severno morje, so Elba (pri Cuxhavnu), Vezera (pri Bremerhavnu), Ems pri Emdenu, Ren in Maas pri Rotterdamu, Šelda pri Flushingu, Temza in Humber (pri Hullu). Ena najbolj prometnih svetovnih umetnih vodnih poti, Kielski prekop, povezuje Severno morje z Baltskim.
Pod morskim dnom so velike količine nafte in zemeljskega plina.
Njegovo sedanje ime verjetno izhaja iz frizijskega pogleda nanj, saj ta nizozemska provinca leži prav na jugu morja. Danci morje imenujejo tudi Vesterhavet (poleg Nordsøen). Beseda pomeni Zahodni ocean, kar je logično, saj leži zahodno od Danske.