Seznam frankovskih kraljev

Seznam frankovskih kraljev se nadaljuje v Seznamu francoskih kraljev.

Franke, germansko govoreča ljudstva, ki so v 5. stoletju vdrla v Zahodno rimsko cesarstvo, so najprej vodili posamezniki, imenovani vojvode in vladarji (reguli). Najzgodnejša pomembna skupina Frankov so bili Salijski Franki, ki so osvojili večino rimske Galije in po bitki pri Vouilléju leta 507 tudi galsko ozemlje Vizigotskega kraljestva.

Sinovi Klodvika I., prvega frankovskega kralja, so osvojili Burgundsko kraljestvo in Alemanijo in nato Provanso in podjarmili Bavarce in Turingijce. Salijsko Merovinško dinastijo je v 8. stoletju nasledila Karolinška dinastija. Do poznega 10. stoletja so Karolinge v večjem delu njihovega cesarstva zamenjale druge dinastije.

Časovno razporedje frankovskih vladarjev je težko izslediti, saj je bilo kraljestvo, v skladu s staro germansko prakso, po kraljevi smrti pogosto razdeljeno med kraljeve sinove in sčasoma ponovno združena s porokami, pogodbami ali osvajanji. Na različnih ozemljih je pogosto hkrati vladalo več frankovskih kraljev, delitev ozemelj pa skozi čas ni bila dosledna.

Ko so se tradicije dedovanja sčasoma spreminjale, so deli Francije (dežele Frankov) začeli postajati trajnejša kraljestva. Zahodna Frankovska je bila srce tistega, kar naj bi postalo Kraljevina Francija. Vzhodna Frankovska se je razvila v Kraljevino Nemčijo in Srednja Frankovska v Kraljevino Lotaringijo. Na jugu je nastala Kraljevina Italija in na zahodu Kraljevina Provansa. Zahodna in Vzhodna Frankovska sta si kmalu razdelili območje Srednje Frankovske.

Ideja o "kralju Frankov" je postopoma izginila. Naziv "kralj Frankov" je bil v Franciji v rabi do leta 1190, naziv "kraljica Frankov" za kraljice soproge pa do leta 1227. Spremembe so kazale na premik od ljudskega razmišljanju o monarhiji, ki je bila včasih brez določenega ozemlja, do tiste, vezane na določeno ozemlje.